Dijsselbloem: Potrebujemo prave podatke o bankah

LJUBLJANA > V ospredju pogovorov je bilo pričakovano vprašanje sanacije razmer v slovenskih bankah, Nizozemec Jeroen Dijsselbloem pa je kakovost in verodostojnost pregledov osmih bank postavil pred hitrost.

Dejstvo, da proces pregleda bank, ki bo podlaga za prenos slabih terjatev na tako imenovano slabo banko in dokapitalizacijo, traja dlje, kot bi si želeli, kaže na to, kako kompleksni so ti procesi, je zatrdil Dijsselbloem.

Dijsselbloem: Slovenija ni poskusni zajček

Spomnil je, da Slovenija ni prva država, v kateri tovrstna vaja poteka. Zato je zavrnil očitke, da bi bila Slovenija poskusni zajček za podobne vseevropske preskuse v sistemskih bankah prihodnje leto.

Vodja finančnih ministrov območja evra je opozoril, da Slovenijo in evropske partnerice čaka še veliko dela, a ključno se mu zdi, da se te naloge opravijo dobro in da pregled bank sledi najvišjim možnim standardom. Tako naj bi zagotovili, da bodo lahko tako slovenski državljani kot finančni vlagatelji prepričani, da bodo slovenske banke v prihodnje v dobri kondiciji.

“Rezultat je najpomembnejši,” je bil jasen. Pomembno se mu zdi, da se vajo opravi dobro in pri tem dobi prave podatke ter nato sprejme zaključke, kot pa da se skuša hiteti.

Dijsselbloem tako raje vidi, da se dobi verodostojne rezultate, ki bodo vodili tudi v prave ukrepe. V primeru neustreznih rezultatov bi se lahko namreč tudi napačno ukrepalo, je ocenil. Je pa zdaj po njegovem mnenju vseeno pomembno, da se postopki izpeljejo kolikor se le da hitro.

Enaka merila

Zaradi daljšega trajanja pregledov slovenskih bank se nizozemskemu finančnemu ministru ne zdi bolj verjetno, da bo Slovenija potrebovala zunanjo pomoč pri sanaciji razmer v bankah. Zagotovil je, da je tukaj za to, da Slovenijo podpre pri samostojnem soočanju z nakopičenimi težavami. O drugih scenarijih zato ni želel špekulirati.

Metodologije, ki se uporablja pri izvajanju stresnih testov v osmih slovenskih bankah, Nizozemec prav tako ni želel komentirati, saj je to po njegovih besedah v pristojnosti regulatorjev, Evropske centralne banke (ECB) in Evropske komisije.

Na vprašanje, če se mu zdi prav, da se metodologije do zdaj še ni razkrilo, je zgolj ponovil, da se mu zdi bistveno, da se testi naredijo skrbno in na pravilen način. “Jasnost glede rezultatov in procesa bo na koncu,” je napovedal.

Je pa zato predsednica vlade Alenka Bratušek na današnjih pogovorih z Dijsselbloemom poudarila, da bo slovenska vlada vztrajala, da se enaka merila kot v okviru pregledov in obremenitvenih testov osmih slovenskih bank prihodnje leto uporabijo tudi pri pregledu sistemskih bank na evropski ravni.

Čufer: Smo na podobni valovni dolžini

Tudi minister za finance Uroš Čufer je glede metodologije izrazil pričakovanje, da se tista pri vseevropskih obremenitvenih preskusih prihodnje leto ne bo bistveno razlikovala od uporabljenih metod pri pregledih slovenskih bank. V tem smislu presenečenj prihodnje leto ne pričakuje.

Čufer je sicer nizozemskemu kolegu predstavil, kako so do zdaj v Sloveniji potekale reforme na različnih področjih, kakšno je trenutno stanje in kakšni so vladni načrti za v prihodnje. “Smo na približno enaki valovni dolžini,” je ocenil na kratko.

Dijsselbloem je povedal, da je bil današnji obisk, v okviru katerega se je srečal še s predsednikom republike Borutom Pahorjem in predstavniki DZ, osredotočen na ukrepe na področju sanacije bank. Seznanili so ga tudi z napredkom na drugih področjih, kot so strukturne reforme in privatizacija.

S Pahorjem sta tako spregovorila o sanaciji bančnega sistema, stabilizaciji javnih financ in tudi o politični stabilnosti. Strinjala sta se, da sta tako v Sloveniji kot v celotni EU ključna politična stabilnost in sodelovanje politike za ukrepanje.

Strukturne reforme in privatizacija

Vodja evroskupine je ob tem dodal, da je gospodarsko okrevanje v evrskem območju za zdaj šibko in da se čuti utrujenost po številnih reformah. A kljub temu se z reformami po njegovem prepričanju ne sme odnehati. Pahor se je z nizozemskim ministrom strinjal, da krize še ni konec, zato je z reformami treba nadaljevati.

Pahor je Nizozemcu pojasnil, da se Slovenija v proračunskih dokumentih za prihodnji dve leti drži priporočil Bruslja v zvezi z odpravo presežnega primanjkljaja. Ob tem je dejal, da se tako kot cela EU tudi Slovenija zaveda, da so strukturne reforme in nadaljevanje privatizacije nujne in da gredo zato v to smer tudi predvideni ukrepi.

Predlogov slovenskih proračunov za leti 2014 in 2015 Dijsselbloem ni želel komentirati, saj to ni njegova naloga. Spomnil je, da je postopek jasen in da so morale vse članice, tudi Nizozemska, svoje proračunske predloge poslati Evropski komisiji, ki jih bo v začetku novembra ocenila. “Ključno je, da se vsi držimo zavez, ki smo jih dali eden drugemu,” je še opozoril.

STA