Dlan, stisnjena v pest, kot klic na pomoč
“Prepogosto se dogaja, da nasilje traja več let in da tisti, ki bi ga morali prepoznati, tega ne storijo ali nočejo storiti. Posledice nasilja predstavljajo nepopravljivo škodo za žrtev,” pravi direktorica Centra za socialno delo Primorsko-Notranjske Kristina Zadel Škrabolje. V Slovenijo se je iz Kanade razširil skriti znak za pomoč, iztegnjena dlan s skrčenim palcem, ki jo žrtev stisne v pest.
SLOVENIJA > V času, ko otroci ne hodijo v šolo in veliko zaposlenih dela od doma, je oteženo tudi prepoznavanje znakov nasilja za štirimi stenami, žrtve domačega nasilja pa ob prisotnosti nasilneža težko komu povedo, kaj se dogaja za vrati njihovega stanovanja. Kanadska ženska fundacija (Canadian Women's Foundation) se je zato v času epidemije domislila znaka, s katerim lahko žrtev sogovorniku pred videopovezave neopazno sporoči, da je v stiski.
Žrtev nasilja dvigne roko z dlanjo proti kameri, nato v dlan skrči palec in preostale štiri prste stisne v pest. Znak za nasilje naj bi postal mednarodni znak, s katerim bi lahko žrtve, pogosto tudi ob prisotnosti nasilneža, skrivaj sporočile, da potrebujejo pomoč.
25
odstotkov več domačega nasilja so zaznali oktobra, novembra in decembra lani v primerjavi z letom 2019
Med epidemijo nasilje še bolj skrito za štirimi stenami
Kampanjo za prepoznavo tega znaka in njegovo uporabo so v slovenskem prostoru sprožili pri projektni skupini Reagiraj! Nisi sama-nisi sam, ki deluje v okviru pedagoške fakultete na koprski univerzi. Kot poudarjajo, je v času izolacije in epidemije tak znak več kot dobrodošel, saj je veliko žrtev nasilja zaprtih med štirimi stenami s svojimi nasilneži. Ti lahko doma še bolj nadzorujejo stike žrtve in ji (mu) preprečujejo, da bi komu osebno povedale, kaj se pri njej (njemu) doma dogaja. “Gib roke je nadomestek za klic na pomoč in pomeni signal za policijo, družinske člane in prijatelje,” poudarjajo promotorji novega znaka.
Več odvisnosti, več nasilja
Da je omejitev gibanja in druženja gojišče za družinsko nasilje dokazujejo tudi številke. Kot nam je pojasnila Kristina Zadel Škrabolje, direktorica centra za socialno delo Primorsko-Notranjske regije, v drugem valu epidemije zaznavajo povečano število nasilja v družini. V primerjavi z letom 2019 so oktobra, novembra in decembra lani zaznali približno 25 odstotkov več domačega nasilja.
Kristina Zadel Škraboljedirektorica centra za socialno delo Primorsko-Notranjske regije
“V preteklih mesecih smo morali umikati na varno kar nekaj otrok in družin.”
“Posamezniki, ki jih je epidemija prizadela materialno ali psihosocialno, se zatekajo v različne odvisnosti (najpogosteje alkoholno) ali pa se to odraža v njihovem duševnem zdravju. Vse to seveda vpliva na njihovo počutje ter s tem zaznano nasilje v družini. V preteklih mesecih smo morali umikati na varno kar nekaj otrok in družin,” je povedala Kristina Zadel Škrabolje.
Dokler so bili otroci in mladostniki v šolah, so lahko svojo stisko osebno zaupali odgovornim ali pa so jo ti sami prepoznali, zdaj, ko so otroci že tri mesece doma, pa so znaki nasilja slabše prepoznani. Zato je po njenem mnenju treba nenehno opozarjati vse ljudi, da vsako zaznavo nasilja prijavijo policiji ali najbližjemu centru za socialno delo. Poudarja, da pri tem ne smemo pozabiti tudi na starejše in druge ranljive posameznike, ki so lahko žrtve nasilja.
Uslužbenci centra za socialno delo Primorsko-Notranjske v minulih mesecih še niso prepoznali nasilja prek skritih znakov, ampak so jih o nasilju najpogosteje obvestili policisti, učitelji, zdravstveno osebje, sorodniki in nevladne organizacije. “Opazujmo svoje bližnje ter ukrepajmo in jim pomagajmo, saj gre za ljudi, ki zaradi starosti ali drugih razlogov ne zmorejo poskrbeti zase,” poudarja Kristina Zadel Škrabolje.