Do normalne vinske dežele

PRIMORSKA > Po oceni ministrstva za kmetijstvo in okolje je v Sloveniji med 17.000 in 18.000 hektarjev obdelanih vinogradov. Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, v katero so vključene večje slovenske kleti, pa opozarja, da gre pri tej številki za nenavaden kompromisni podatek, saj orto posnetki kažejo, da je v Sloveniji več kot 21.000 hektarjev vinogradniških površin. Kakorkoli, v register pridelovalcev grozdja in vina je vpisanih le nekaj več kot 16.000 hektarjev, pridelek pa prijavljajo vinogradniki s 13.500 hektarjev površin. Razlika v pridelavi ni evidentirana. Pristojni ocenjujejo, da gre večina neevidentiranega pridelka za lastno porabo, del pa brez potrebnih listin in oznak na tržišče, kar povzroča tržno neravnovesje in nelojalno konkurenco.

Verodostojnejši vinski registri?

Za jasnejšo sliko o pridelavi grozdja in vina daje zakonska novela pristojnost nadzora in kaznovanja upravnim enotam, ki vodijo registre pridelovalcev. Obveza prijavljanja pridelka je veljala že doslej, a nadzor očitno ni bil učinkovit. Vpis v register je obvezen za pridelovalce, ki dajejo grozdje, mošt ali vino v promet oziroma za vse vinogradnike, ki obdelujejo več kot 0,05 hektarja vinograda. Nepriglasitev podatkov v register je po zakonu o vinu hujši prekršek, novela zanj odreja kazen 2800 do 28.000 evrov.

Novela še določa, da poslej ni dovoljeno točiti neustekleničenega vina v gostinskih lokalih. To ne pomeni, da bo poslej v gostinstvu zgolj vino iz steklenic, saj je ustekleničeno vino po slovenski zakonodaji tisto, ki je v ustrezni in ustrezno označeni posodi. To so za vsa vina lahko do desetlitrske steklene posode, za kakovostno vino ZGP in deželno vino PGO še do 60-litrske posode iz nerjavečega jekla, za deželno vino PGO pa tudi vse posode, ustrezne za hrambo živil z volumnom do deset litrov, torej tudi “kanistri”.

Da bo nadzor te določbe učinkovitejši, je zakonodajalec povečal pristojnosti vinarske inšpekcije. Inšpektorji bodo tako imeli možnost takoj izrekati kazni gostincem za nepravilnosti, doslej so jih lahko le prijavili tržnemu inšpektoratu.

Višje kazni

Zakonska novela določa višje kazni za prekrške po zakonu o vinu iz leta 2006. V osnutku zakona so bile občutno, do tri in pol krat višje, a so poslanci z amand-maji dosegli manjše povišanje. “Ko smo s predstavniki ministrstva usklajevali določila zakonske novele, smo se strinjali, naj bodo kazni visoke, da bodo imele preventivni učinek, podobno kot je to urejeno v zakonu o varnosti v cestnem prometu. V parlamentu so očitno že zazrti v lokalne volitve, zato so v sprejetem zakonu zagrožene kazni precej nižje,” pravi Bruno Gabršek, sekretar Združenja družinskih vinogradnikov Slovenije. Ob združenju je pri pripravi novele s predstavniki ministrstva tesno sodelovala Vinska družba Slovenije, tako da so vanjo vtkana pričakovanja pridelovalcev.

Ključ je v izvajanju zakona

“Novela ne prinaša velikih sprememb, le utrjuje določila zakona o vinu. Bistveno je, da bodo državni organi dosledni pri nadzoru in da se vzpostavi enakost pri nastopanju na trgu,” meni Nevio Pucer, predsednik uprave družbe Vinakoper. “Upam, da bo novela pomagala k temu, da bomo končno postali normalna vinska dežela. Pri nas že desetletja nimamo verodostojnih, na realnih podatkih temelječih vinskih bilanc. To onemogoča resno vinsko statistiko, brez nje pa ne moremo pripravljati resnih sektorskih strategij,” poudarja Dušan Brejc. Po njegovem prepričanju je vina na sivem trgu več, kot so državne ocene, saj te temeljijo na ocenah o (pre)nizkem hektarskem pridelku. “Ob povprečnih letinah je po mojih izračunih neevidentiranega pridelka približno 60 milijonov litrov,” je zaskrbljen Brejc.

Domala vsi v vinskem sektorju, ki se poklicno ukvarjajo z dejavnostjo in imajo urejene papirje, novelo pozdravljajo. “Zelo potrebna je bila, a bomo njene učinke videli šele čez leto ali dve. K dokaj hitremu sprejemu pa je resnici na ljubo pripomoglo tudi dejstvo, da je državna blagajna suha,” še dodaja Brejc.

Stojan Ščurek, predsednik Konzorcija Brda, si ob naklonjenosti zakonskim spremembam v prihodnosti želi še kakšnega koraka naprej: “Stremimo k čim večjemu deležu vina v steklenicah. Večje steklene in inox posode so načeloma tudi v redu, plastika pa je nedopustna.”

SAŠO DRAVINEC