Do regije tudi mimo Slovenije
Gospodarskih priložnosti na področju prometa in prometne infrastrukture je veliko in Slovenija ima vsa potrebna znanja, da te priložnosti izkoristi. Kar ji manjka, je sodelovanje in povezanost znanj, je ob včerajšnji predstavitvi možnosti na področju prometa in infrastrukture gospodarstvenikom dejala evropska komisarka Violeta Bulc.
LJUBLJANA > Slovenija ima dostop do Jadrana in ima pomembno strateško in tranzitno vlogo, je poudarila evropska komisarka za promet Violeta Bulc. Vendar pa je poudarkom, da je Slovenija zaradi svoje lege pomemben člen v regiji, dodala še opozorilo: “Ko pogledate večjo sliko, vidite, da se do te regije da priti tudi po drugi poti.”
Izziv je železnica
Komisarka je na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) domačim gospodarstvenikom predstavila poslovne možnosti, ki jih ponuja področje prometa in prometne infrastrukture. Cilja o skupnem evropskem trgu brez dobro delujoče prometne infrastrukture ni mogoče uresničiti, je poudarila. Vseskozi je treba razvijati prometne povezave, kar je po njenem velika priložnost za slovensko gradbeno industrijo. Ena od osrednjih razvojnih komponent je digitalizacija prometa, med prednostnimi nalogami EU pa je tudi prehod na čim bolj čisto energijo, kar lahko sebi v prid obrnejo podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem visokotehnoloških rešitev za razvoj energetsko varčnejših prevoznih sredstev.
“Pozdravljam dejstvo, da je Slovenija veliko investirala v sodobno avtocestno omrežje, vendar si nismo dovolj prizadevali za bolj trajnostne načine prevoza, kot sta pomorski in železniški promet ter javni promet. Ravno tu vidim za Slovenijo še številne priložnosti,” pravi Bulčeva. Cestni promet tudi sicer na ravni EU ni več prioriteta. Glavni izziv je zdaj postala železnica, ki ji je treba zaradi zaostajanja za drugimi omrežji dati močan naložbeni impulz.
2,1 milijarde naložb do leta 2020
Številne priložnosti ponuja tako imenovani Junckerjev načrt oziroma evropski sklad za strateške naložbe, katerega cilj je doseči naložbe v skupni vrednosti 315 milijard evrov. Države članice so doslej predlagale že več kot 2000 projektov. Kateri bodo uresničeni, bo odvisno od interesa investitorjev, saj sklad deluje po pravilih zasebnega kapitala. Evropska komisija želi promet in infrastrukturo razvijati tudi s pomočjo CEF mehanizma, možnosti sofinanciranja pa so še v strategiji za enotni digitalni trg in v programu energetske unije, ki spodbuja razvoj novih tehnologij za varovanje okolja.
Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je pojasnil, da Slovenija v obdobju od 2015 do 2020 načrtuje za 2,1 milijarde evrov investicij v železniško omrežje. Od tega naj bi bilo 700.000 evrov evropskih sredstev, ostalo pa naj bi zbrali z javno-zasebnimi partnerstvi, posojili in lastnimi sredstvi države.
JANA KREBELJ
