Dobri časi gredo h koncu, rezerv pa ni
Fiskalni svet vlado opozarja, da za leto 2019 načrtuje za 270 milijonov evrov previsoko proračunsko porabo. To so prebrali iz vladnih načrtov za pripravo proračunov do leta 2020. Če bo vlada svoje načrte uresničila v rebalansu proračuna 2019, se bo Slovenija po dveh letih spet začela oddaljevati od proračunskega ravnovesja.
LJUBLJANA > “Trenutno smo na vrhu konjunkturnega ciklusa in zelo verjetno je, da bo šla pot navzdol,” makroekonomske razmere povzema predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun. Posledično se bodo zniževali javnofinančni prihodki, zato bi morala Slovenija v času konjunkture ustvarjati presežke, s katerimi bi v letih prihajajoče krize blažila ta izpad.
Takoj strukturne reforme in nekaj varčevanja
Zdaj je še čas za ustvarjanje rezerv, vlado spodbujajo člani fiskalnega sveta. Gospodarska rast se bo prihodnje leto sicer upočasnila, a razmere bodo še vedno dovolj ugodne za sprejem strukturnih reform na področjih, ki so jih koalicijske stranke izpostavljale v svojih predvolilnih obljubah. Strukturne reforme je najlažje izpeljati na začetku mandata, je prepričan Kračun. Reforme na najbolj kritičnih področjih, kot so trg dela, zdravstvo in javni sektor, bi uravnovesile javne finance in preprečile morebitne potrebe po interventnih ukrepih.
Davorin Kračunpredsednik fiskalnega sveta
“Strukturne reforme je najlažje izpeljati na začetku mandata.”
Že takoj po novem letu mora vlada pripraviti rebalans proračuna, v katerem mora, če hoče ostati v območju strukturnega ravnovesja, po izračunih fiskalnega sveta privarčevati 270 milijonov evrov. “Ne govorimo o pretiranem varčevanju ali zategovanju pasu,” pravi Kračun. Vladni predlog namreč predvideva za 1,1 milijarde evrov višje izdatke, kot so bili določeni v dosedanjem okviru, fiskalni svet pa ocenjuje, da bi bilo varneje, če bi bili izdatki višji za največ 830 milijonov evrov.
Odločitev, kje privarčevati, je politična, vseeno pa je Kračun nakazal nekaj možnosti, katere izdatke bi lahko država zmanjšala. V času, ko podjetja iščejo delavce, bi se bilo po njegovem dobro vprašati o smiselnosti subvencioniranja zaposlovanja. V različnih načrtih davčnih reform je tudi priporočilo, da davek na dohodek podjetij ne bi smel biti nižji od petih odstotkov, vendar pa zaradi raznih ukrepov in subvencij številna podjetja pri nas plačujejo manj.
Usodno že majhno znižanje rasti
Izračuni fiskalnega sveta kažejo tudi velik vpliv zmanjšanja gospodarske rasti na javnofinančne prihodke oziroma na saldo javnih financ. Trenutno je proračun v presežku, če bi se gospodarska rast znižala za pol odstotka bi bil izravnan, če bi se znižala za 1,5 odstotka in torej še vedno znašala 2,4 odstotka, pa bi se proračun sektorja država že znašel v primanjkljaju. “To je tveganje, ki se ga moramo vsi zavedati, tudi vlada,” je opozoril član fiskalnega sveta Tomaž Perše.
Pri načrtovanju zniževanja javnega dolga sicer Slovenija v letu 2019 izpolnjuje minimalno pravilo - dolg naj bi se znižal s približno 70 na 66,6 odstotka BDP. Članica fiskalnega sveta Alenka Jerkič kljub temu meni, da vztrajanje zgolj pri minimalnem pravilu ni dovolj. Sedanje zniževanje javnega dolga v deležu BDP je namreč predvsem posledica visoke gospodarske rasti in nizkih obrestnih mer, ne pa dodatnih lastnih prizadevanj. Ko in če se bo rast BDP znižala, bodo nastopile težave: “V slabih časih bo, če dolga ne bomo znižali na raven pod 60 odstotkov BDP, potrebno nadaljnje zniževanje, kar bo zahtevalo varčevalne ukrepe.”