Dobro plačan stol lahko premierka prihrani kar zase
Poleg bitke za poslanski stol, ki si ga je treba izboriti na volitvah v evropski parlament, v državah članicah EU poteka še prerivanje za položaje novih evropskih komisarjev. Slovenija bo svojega izbrala na podoben način kot večina držav EU: imenovala ga bo vlada. A pri nas je to vendarle vlada, ki opravlja le še tekoče posle.
LJUBLJANA > Pravila za izbiro evropskega komisarja iz svoje države oblikuje vsaka država sama. Slovenija je med tisto večino, kjer kandidata za komisarja predlaga premier, potrdi pa ga vlada. To je vse. No, v slovenskem primeru se z odločitvijo seznani še državni zbor, ki pa na izbiro ne more vplivati.
Lizbonska pogodba iz leta 2009 prinaša novosti pri izbiri predsednika Evropske komisije. Evropski parlament bo predsednika komisije izvolil iz vrst tiste evropske stranke, ki bo na evropskih volitvah dobila največ sedežev. Zaradi tega evropske stranke v tokratni volilni kampanji volilce prepričujejo z imeni ljudi, ki bi v primeru njihove zmage postali evropski komisarji. Evropska ljudska stranka ponuja nekdanjega luksemburškega premierja Jeana-Clauda Junckerja, Stranka evropskih socialistov sedanjega predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza, v Zavezništvu liberalcev in demokratov bi to funkcijo zaupali nekdanjemu belgijskemu premierju Guyju Verhofstadtu, Stranka evropske levice si je za kandidata izbrala vodjo grške opozicije Aleksisa Ciprasa, zeleni pa kar dva možna kandidata, francoskega evroposlanca Joseja Boveja in nemško evroposlanko Ska Keller.
Bo Bratuškova imenovala sebe?
Slovenskega kandidata za evropskega komisarja ne bo imenovala trdna vladna koalicija, ker te trenutno pri nas ni in je tudi do konca avgusta, ko naj bi Bruselj dobil seznam kandidatov iz držav članic, predvidoma ne bo. A še bolj kot ta okoliščina dvigujejo prah špekulacije o imenu slovenskega kandidata. Prvega novembra naj bi se namreč na to funkcijo v Bruselj preselila kar premierka v odstopu Alenka Bratušek. Za kaj takega, bi se morala za evropsko komisarko predlagati kar sama.
Ali se bo predlagala, je Bratuškovo v ponedeljek vprašala predsednica NSi in poslanka Ljudmila Novak. Bratuškova tega ni zanikala. Neposrednemu odgovoru se je izognila s pojasnili, da se ta trenutek bolj kot z EU ukvarja z drugimi stvarmi, na primer s poplavami na Balkanu.
Spremembe le ob soglasju vseh
Slovenski postopek imenovanja evropskega komisarja gre v nos opozicijskim strankam. NSi in SLS so zato tik pred volitvami v Evropski parlament predlagale spremembo, s katero bi Slovenija evropskega komisarja imenovala z liste, ki bi na evropskih volitvah dobila največ glasov. To bi bilo po njihovem bolj pregledno in demokratično, kot je sedanji postopek imenovanja prek vlade. “Bruselj je najlažje ljudem približati s korektnim pristopom doma,” je zato v razpravi, ki se je na to temo začela na pristojnem odboru DZ dejal Jožef Horvat (NSi).
V NSi bi v razpravo o spremembah sistema imenovanja evropskega komisarja iz Slovenije radi potegnili tudi predsednika republike Boruta Pahorja, ki pa je dal vedeti, da bo ostal na distanci. Podpira razpravo in tudi spremembe pravil, a le, če bi se za spremembe dogovorile vse poslanske skupine. Sicer pa v postopkih imenovanja, ki bodo po sedanjih pravilih stekli v Sloveniji, ne vidi nič spornega. “Po preučitvi vseh predpisov ni dvoma, da ima vlada pristojnost imenovati kandidata, tudi ko opravlja tekoče posle, saj gre za nujno in neodložljivo zadevo. Naslednja vlada bi lahko v skladu s svojo politiko odpoklicala kandidata. Taki primeri so že bili, vendar so bili sprejeti z velikim nezadovoljstvom v Bruslju,” je Pahorjevo stališče pojasnil njegov svetovalec Marko Makovec.
Hearingi septembra
Po pojasnilih premierkinega kabineta je praksa imenovanja evropskega komisarja pri nas že utečena in podobna praksi še v 20 od 28 držav EU. Demokratični element celotnega postopka izbire komisarjev pa je vgrajen v to, da morajo kandidata za komisarja in novo Evropsko komisijo v celoti potrditi poslanci Evropskega parlamenta.
Sosledje dogodkov v Bruslju in Strasbourgu bo sicer sledeče: najprej bo treba izbrati predsednika Evropske komisije. Predsednika bo upoštevaje izide volitev julija izvolil Evropski parlament. Nato bi države članice predlagale svoje kandidate za komisarje, predsednik evropske komisije bi mednje razdelil resorje, zaslišanja kandidatov pa bi lahko bila septembra. Celotna evropska komisija bi morala biti potrjena oktobra, delo pa bi nastopila 1. novembra.
JANA KREBELJ