Dokup pokojninske dobe morda le ne bo stran vržen denar

LJUBLJANA > Pokojninska reforma, ki je začela veljati leta 2013, je določila, da za pridobitev polne starostne pokojnine ne more šteti doba, pridobljena s prostovoljno vključitvijo v obvezno zavarovanje. Zaradi tega se je kakih 20.000 ljudi, ki so do konca leta 2012 v dobri veri, da bodo imeli višjo pokojnino, plačevali približno 60 evrov na mesec, obrisalo pod nosom.

Doplačevali so tisti, ki jim ni šlo dobro

V ta sistem prostovoljnega obveznega pokojninskega in invalidske zavarovanja so se vključevali ljudje, ki jim na trgu dela ni bilo postlano z rožicami. Običajno so se za to možnost odločili tisti posamezniki, katerih delodajalec je šel v stečaj. Da ne bi izgubili dragocenih let, so si sami doplačevali pokojninsko dobo, dokler niso našli druge zaposlitve. Te možnosti so se oprijeli tudi starejši delavci, ki po izgubi zaposlitve niso mogli več upati na novo, do polne upokojitve pa jim je manjkalo le še nekaj let.

Novela zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju predvideva tudi spremembo pri REK obrazcih. Vsak mesec nekaj tisoč delodajalcev ne odda REK obrazca, na katerem se obračunavajo prispevki za socialno varnost, in nemalokrat se je že zgodilo, da so delavci šele pred odhodom v pokoj izvedeli, da nimajo plačanih prispevkov. Po novem bi finančna uprava dobila nalogo, da mora od takšnih neaktivnih delodajalcev prisilno izterjati prispevke za socialno varnost.

Ladi Rožič, ki v ZSSS skrbi za delavce, zaposlene v trgovini, pojasnjuje, da so se za takšno dodatno plačevanje odločile tudi prodajalke in prodajalci. Številni pri svojem delodajalcu niso zaposleni za poln delovni čas, zato so si razliko do polnega delovnega časa doplačevali sami. Ker nova pokojninska reforma teh doplačil ni več štela v starostno pokojnino, je bila tem ljudem odmerjena pokojnina z malusi, kot da niso dopolnili 40 let delovne dobe. “Pri prodajalcih, ki so vsi na minimalni plači, znaša to od 90 do sto evrov na mesec,” je znesek, za katerega so oškodovani delavci, navedel Rožič.

V ZSSS so na to anomalijo opozarjali že od začetka leta 2013, a brez uspeha. Ustavno sodišče jim ni pritrdilo. “Dobili smo odgovor, da je pomembneje varovanje javnih financ in ZUJF-a, ki da bi se sesul, če bi zakonodajalec sledil našim predlogom,” je na neuspeh pri ustavnih sodnikih spomnil predsednik ZZZS Dušan Semolič. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice jih je zavrnilo, ker da doma niso izkoristili vseh pravnih možnosti.

Nova odmera pokojnine

Zdaj pa so našli posluh pri poslanskih skupinah SD in Desus. Njuni poslanci so včeraj v proceduro vložili predlog spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2), tako da bi bila zavarovancem priznan ta dokupljena doba. Vsi, ki so prostovoljno plačevali za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bi lahko v šestih mesecih od uveljavitve te novosti na Zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje zahtevali novo odmero pokojnine. Denarja za nazaj ne bi dobili, bi pa višjo pokojnino uživali od uveljavitve novele zakona naprej. Če bo šlo vse po načrtih in bodo novelo podprli tudi drugi poslanci, bi ta lahko začela veljati že z novim letom.

Nekoliko presenetljivo je, da se zakon spreminja na predlog koalicijskih partneric SD in Desus, ne pa na predlog vlade in ministrstva za delo, ki je v rokah SD. Matjaž Han, vodja poslanske skupine SD, je včeraj pojasnil, da ima zakon podporo ministrice Anje Kopač Mrak, niso pa spremembe naletele na podporo uradnikov na njenem ministrstvu.

Han verjame, da bodo predlagano spremembo podprle tudi SMC in opozicijske stranke. Uroš Prikl (Desus) o noveli govori kot o glasu razuma. “Prepričan sem, da to ni odmik od pokojninske reforme, ki nosi rezultate,” je poudaril. Cilj je le izboljšati zakonodajo in jo narediti bolj pravično. Po upoštevanju dokupljene dobe naj bi se skupni izdatek za pokojnine povišal za približno dva milijona evrov letno.

JANA KREBELJ