Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi v prvi fazi prenesli na ZZZS, potem pa oblikovali lestvico
Odbor za zdravstvo je včeraj utrl pot ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja na način, da zavarovanci tega zavarovanja z letom 2021 ne bi več plačevali zasebnim zavarovalnicam, ampak direktno zdravstveni zavarovalnici ZZZS. Dajatev bi bila za vse enaka, 29 evrov.
LJUBLJANA >
Koalicija ima namero do začetka leta 2021 tudi celovito prenoviti zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, tako da bi v njem uveljavili progresivno letvico plačevanja prispevkov in bi zavarovanci z višjimi prihodki plačevali več.
Dva koraka sta edina pot do cilja
Dopolnilno zdravstveno zavarovanje bi torej ukinili v dveh korakih. Najprej bi zgolj prenesli pavšalni prispevek na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) in s tem v zdravstveno blagajno pridobili približno 50 milijonov evrov, ki jih za izvajanje sedanjega sistema zase zadržijo zasebne zavarovalnice. Ta prenos bi se zgodil z novim letom 2021, do takrat pa naj bi politika zagrizla tudi v bolj kislo jabolko in v novem zakonu določila solidarnostno lestvico, po kateri bodo zavarovanci z višjimi prihodki plačevali več. “Ta dva koraka sta edini način, da po 16 letih dopolnilno zavarovanje ukinemo,” je spoznanje, do katerega so prišli v LMŠ, povzela njihova poslanka Jerca Korče.
Da bo iskanje soglasja za solidarnostno letvico težji del naloge, se je pokazalo že včeraj. V Desusu so se izrekli proti dvostopenjskemu načinu ukinjanja dopolnilnega zavarovanja, saj želijo celovito rešitev v novem zakonu. “Na slabo podlago ne moreš cepiti dobrega cepiča,” je dejal njihov poslanec Franc Jurša. Člani odbora za zdravstvo so namreč včerajšnji prvi korak naredili na ogrodju zakonskega predloga, ki ga je poleti v postopek vložila Levica. “S tem se dopolnilno zdravstveno zavarovanje ne ukinja, ampak se prenaša,” je koalicijsko predrugačenje originalnega zakonskega predloga kritiziral Luka Mesec. Levica je koalicijske rešitve vseeno podprla, saj želijo, da ostane zakon odprt in v postopku.
Strokovne pomisleke o včeraj sprejetih rešitvah je imela zakonodajnopravna služba državnega zbora. Koalicijska dopolnila so namreč po oceni pravnikov zelo spremenila koncept prvotnega predloga zakona, ustavno sodišče pa je v preteklosti že opozorilo, da zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju ne prenese hitrih in radikalnih sprememb. Z opozorili, da včeraj dopolnjeni zakon v praksi ne bi bil izvedljiv, se je strinjal tudi direktor ZZZS Marjan Sušelj. “To področje terja premišljeno, celovito ukrepanje in poenostavitve sistema, ne pa obratno,” je opozoril. Da njegove neusklajenosti, vsebinske pomanjkljivosti in praznine ne bi povzročale zapletov pri izvedbi, bo treba predlog zakona v naslednjih parlamentarnih obravnavah še temeljito dopolniti.
Levica vs. SD
V SD so tik pred včerajšnjo sejo odbora javnost obvestili, da so že oblikovali lestvico s sedmimi stopnjami, po kateri bi zavezanci z neto minimalno plačo plačevali deset evrov na leto, zavezanci z več kot petkratnikom povprečne plače pa 150 evrov na leto. Deležni so bili očitkov Levice. Miha Kordiš jim je navrgel, da je v njihovem predlogu “več lukenj kot sira” in da gre za “poskus reševanja obraza pred javnostjo, ko so mesece in leta blokirali solidarnostni sistem”. Levica je pri solidarnostni lestvici vztrajala že od poletja, a se s koalicijo glede svojega predloga ni mogla uskladiti, saj je ministrstvo za zdravje predlog ocenjevalo kot finančno nevzdržen.