Dostopnost do zdravnika, človekova pravica
“Univerzalna dostopnost do zdravstvenih storitev: za vsakogar, vsepovsod”, poziva geslo svetovnega dneva zdravja, ki ga obeležujemo danes. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je univerzalno dostopnost opredelila za človekovo pravico. Dejstvo pa je, da nikjer, niti v razvitem svetu, ni vsakomur zagotovljena stoodstotna dostopnost, opozarja SZO.
SLOVENIJA > SZO izpostavlja, da gre za vsebinsko večplasten pojem dostopnosti v svetovnem merilu. Na osnovni ravni zdravstva in življenja pomeni, kolikšna je raven družbene solidarnosti z bolnimi in tistimi, ki potrebujejo zdravstvene storitve. Zajema vprašanja, kolikšno je kritje iz javnega in zasebnega denarja, kakšna je fizična dostopnost do izvajalcev zdravstvenega varstva in kakšna je dostopnost do vrhunskih zdravstvenih storitev.
Vse, kar gradi skupno, univerzalno dostopnost, se od države do države razlikuje že v skupini razvitih. “Dostopnost ni absolutni pojem, stoodstotna dostopnost ni zagotovljena nikomur. Vselej je tudi odsev socialnoekonomskih razmer, hkrati političnih in finančnih prioritet,” opozarja dr. Tit Albreht z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Zdravstvo mora ostati solidarno
Zdravstvena ministrica Milojka Kolar Celarc poudarja, da mora slovensko zdravstvo ostati dostopno, pravično in solidarno kot veleva Resolucija nacionalnega plana zdravstvenega varstva 2016-2025. Slovenija ima eno najboljših dostopnosti do zdravnika s prosto izbiro družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa. Po mednarodni raziskavi se glede kakovosti in dostopnosti od leta 1990 do 2015 med 192 državami uvrščamo na 18. mesto. Sledijo Nemčija, Danska, Velika Britanija, Hrvaška, Madžarska. Prekašamo jih tudi po kazalnikih kakovosti zdravstvenega sistema. K dostopnosti so pripomogli v tem mandatu sprejeti zakoni - o pacientovih pravicah, o zdravstveni dejavnosti, o zdravniški službi. Slovenija je ena redkih v EU z majhnimi doplačili iz lastnega žepa. Ljudi poziva še k večji udeležbi v brezplačnih nacionalnih presejalnih programih za raka - Dora, Zora, Svit. JA
Univerzalno dostopnost SZO opredeljuje za pomembno človekovo pravico, čeprav je v mnogih državah ljudje niso deležni niti v ožjem obsegu. Dostopnost poleg tiste do zdravstvene oskrbe in storitev zajema tudi promocijo zdravja, kar je pristojnost zdravstvene politike.
Izjemno pomembna je preventiva, njen del so presejalni programi za zgodnje odkrivanje bolezni in dejavnikov tveganja. Pri tem se Slovenija že ponaša z uspehi, saj se zmanjšuje breme nekaterih vrst raka in srčno-žilnih bolezni, ugotavljajo v NIJZ.
Del celovite dostopnosti so potrebe po dolgotrajni negi in oskrbi ter po paliativni oskrbi ter negi ob koncu življenja. Tu se v Sloveniji še zatika, poglavitni vzrok je denar. Zato morajo ti bolniki in njihovi svojci to oskrbo sami plačevati, mnogi teh stroškov ne zmorejo.
Slovenijo pestijo dolge čakalne vrste, ki so posledica pomanjkanja denarja in neučinkovitega zdravstvenega sistema. Hkrati so zmogljivosti v zdravstvu preslabo izkoriščene, sistem pa zato neučinkovit.
Nekateri prebivalci nimajo obveznega zdravstvenega zavarovanja, mnogi si ne zmorejo plačevati niti obveznega dopolnilnega. Po oceni NIJZ pesti naš zdravstveni sistem pomanjkanje denarja, saj država zdravstvu ne namenja toliko denarja, kot ga je pred obdobjem krize.