Družinski zdravniki si želijo več časa za bolnike

LJUBLJANA > Specialist družinske medicine v Zdravstvenem domu (ZD) Kamnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri zbornici Rok Ravnikar je na današnji novinarski konferenci Zdravniške zbornice Slovenije ob svetovnem dnevu družinskih zdravnikov poudaril, da so želeli družinski zdravniki odločevalce s kritičnostjo v zadnjih letih prepričati, da bo treba nekaj spremeniti. Za rešitve nastalih razmer bo po njegovi oceni potreben "veliki pok", ne le nekaj ukrepov.

Ob svetovnem dnevu zdravnikov družinske medicine je družinska zdravnica v ZD Ljubljana Eva Vodnik predstavila svoje delo, ki ga opravlja kot poslanstvo in pri katerem ji je najbolj všeč celostni pristop. Ob tem je opozorila, da družinski zdravniki ob obremenjenih dnevih pregledajo tudi več kot 100 bolnikov dnevno, zato poziva k razbremenitvam. Eva Vodnik delo družinske zdravnice opravlja sedem let. Zaposlena je v enoti Šentvid Zdravstvenega doma (ZD) Ljubljana. "Delo opravljam kot poslanstvo, nekaj najlepšega je, če lahko pomagaš sočloveku," je poudarila v izjavi za medije. Kot pomembno je izpostavila tudi preventivo ter svetovanje in izobraževanje bolnikov, družinski zdravniki pa imajo v vedno bolj zapletenem zdravstvenem sistemu tudi vlogo usmerjevalcev, je pojasnila. Posebnost družinske medicine pa je po njenem mnenju dolgotrajen odnos z bolniki, ki ga z njimi zgradijo skozi leta, in lahko preide v zaupanje. Ker družinska medicina, ki je skozi leta napredovala, bolnikom nudi celostno in dolgotrajno zdravstvo oskrbo, jo je Vodnik označila za srce zdravstvenega sistema. Kot enega ključnih problemov slovenskih družinskih zdravnikov pa je izpostavila veliko število dnevnih obravnav. V tujini po njenih besedah družinski zdravniki dnevno pregledajo od 20 do 30 bolnikov, v Sloveniji pa ob zelo obremenjenih dnevnih tudi preko 100. Sama jih na dan pregleda približno 60. Glede na podatke, ki jih je objavil Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, nekateri družinski zdravniki v zasebnih ambulantah dnevno opravijo še veliko več pregledov, je opozorila in dodala, da se ji to zdi zaskrbljujoče. "Še bolj zaskrbljujoče pa je, da se vladajoča politika namesto, da bi šla preveriti na teren, ali je delo ob tako velikem številu bolnikov zares varno in kakovostno, celo javno navdušuje nad temi ogromnimi številkami in celo poziva zdravnike v javnih zavodih, da bi imeli primerljivo število obravnav. To gotovo ne more biti kakovostno delo," je dejala.

Opozoril je, da je Slovenija po številu družinskih zdravnikov na 100.000 prebivalcev v EU na dnu lestvice. Da bi dosegli povprečje EU, bi potrebovali 200 dodatnih zdravnikov družinske medicine, pravi.

Ob upoštevanju prihajajočih upokojitev pa bi vsako leto potrebovali blizu 100 specializantov družinske medicine, a tega števila v zadnjih letih ne dosegamo.

Ob nekaterih očitkih, da delajo premalo, kar Ravnikar odločno zavrača, pa so nekatere mednarodne organizacije slovensko primarno zdravstvo pohvalile, ker dosega uspehe, primerljive s tujino, je dejal.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je ob današnjem svetovnem dnevu družinskih zdravnikov poudaril, da ima družinska medicina osrednjo vlogo v našem zdravstvu. Zato je izboljšanje pogojev za delo in razbremenitev družinskih zdravnikov eden izmed prednostnih ciljev ministrstva za zdravje, je zagotovil. "Zavedamo se, kako zelo pomembno je, da imajo družinski zdravniki dovolj časa za delo z bolniki, zato bomo z zakonom o zdravstvenem informacijskem sistemu oklestili administrativne obveznosti, ki vas v sedanjem sistemu pretirano obremenjujejo," je nagovoril družinske zdravnike. Poudaril je še, da si družinski zdravniki za opravljanje svojega poslanstva in predano delo zaslužijo tudi ustrezno plačilo. Na ministrstvu za zdravje so zato predvideli dodatno, 20-odstotno plačilo vsem specializantom družinske medicine, dodatno nagrajevanje za večje število opredeljenih ter spodbude za opravljanje dodatnega dela. "Urediti moramo torej kar nekaj področij, ki se jim v preteklosti nismo dovolj posvečali. Verjamem, da bomo skupaj in v sodelovanju rešili vse izzive," je še zapisal minister.

Kljub temu po njegovih besedah za osnovno zdravstvo namenimo le štiri odstotke vseh izdatkov za zdravstvo.

Specialistka družinske medicine v ZD Radovljica Julija Šter je pojasnila, da se sama sprva ni nameravala specializirati za družinsko medicino, a si je kasneje premislila, tudi zaradi dobre mentorice pri vajah iz družinske medicine.

Poudarila je, da je delo na podeželju prednost, ne le zaradi lepega okolja, pač pa tudi zato, ker bolnike srečuje tudi zunaj službe. Odločitve za ta poklic ne obžaluje, vesela je vsakodnevnih dobrih odzivov bolnikov.

Generalni sekretar Zveze organizacij pacientov Slovenije Gregor Cuzak je med drugim poudaril pomen osebne obravnave. Čeprav tehnologija olajša marsikaj, si pacienti ne želijo, da se tehnologija "postavi" med zdravnika in pacienta. Opozoril je na veliko količino administrativnih opravil, ki jih morajo izvajati zdravniki.

Družinskim zdravnikom administracija vzame okoli 20 odstotkov delovnega časa, pa je pojasnila specialistka družinske medicine in podpredsednica Združenja zdravnikov družinske medicine Nena Kopčavar Guček.

Na vprašanje, ali so vladajoči v zadnjih letih sprejeli ukrepe, zaradi katerih družinski zdravniki čutijo administrativne razbremenitve, je odgovorila pritrdilno, a poudarila, da se omenjenih 20 odstotkov zaradi tega še ni bistveno zmanjšalo.

Sistem pa je po njenih besedah paradoksalen, saj "ni važno, kaj za pacienta narediš, ampak kaj zapišeš in evidentiraš, kar družinske zdravnike boli".