Država bo prej ali slej zaprla pravno luknjo
Občinski proračuni bodo zaradi davka na nepremičnine praviloma ob vsaj nekaj deset tisoč evrov, saj bodo morale tudi občine državi plačati davek na stavbe in zemljišča v svoji lasti. Pričakovati je, da bodo občine bolj kot z množičnim vpisovanjem javnega dobra še na stavbe v javni rabi skušale davek znižati z ureditvijo nepremičninskih evidenc in vpisom javnega dobra na objekte, ki to nesporno so.
PRIMORSKA > “Treba bo narediti red. Občine bodo morale urediti precej stvari; do zdaj ni bilo važno, ali je cesta, igrišče ali pokopališče vpisano kot javno dobro, zdaj pa bo,” se pospešenega urejanja nepremičninskih evidenc v slovenskih občinah nadeja predsednik Združenja občin Slovenije in župan Pivke Robert Smrdelj.
Po zgledu Pirana?
Po izračunih ministrstva za finance bi občina Pivka za svoje stavbe in zemljišča morala državi plačati skoraj 80.000 evrov davka na nepremičnine. Preučili bodo vse možnosti, kako ta znesek znižati, napoveduje Smrdelj. Piranskemu zgledu širitve grajenega javnega dobra - za javno dobro ne bo treba plačati davka - tudi na občinske stavbe, ki so v splošni rabi (občina, vrtci, muzeji ...), verjetno ne bodo sledili. Smrdelj namreč težko verjame, da država ne bo zaprla pravne luknje, ki so jo našli v Piranu. “Ta širitev javnega dobra bo z neko obvezno razlago ali kako drugače prej ali slej korigirana,” meni.
Milan Turk, župan občine Šempeter-Vrtojba: “Vsekakor pa ne bi bilo pošteno in skladno s predpisi, ki morajo veljati za vse enako, da bi ene občine to plačevale, druge pa ne. Za enako stvar moramo vsi enako plačati.”
V Mestni občini Nova Gorica se o morebitni spremembi nepremičnin v javno dobro še niso odločili. “Treba bo še premisliti, ali je to prava in edina pot, da prihranimo. Navsezadnje sprememba povleče za seboj tudi stroške. Časa imamo do 1. aprila, a odločiti se je treba do novega leta, saj tudi postopki trajajo,” je pojasnila direktorica novogoriške občinske uprave Vesna Mikuž. Po zadnjih podatkih, ki jih imajo na občini, bo celoten davek od nepremičnin za Mestno občino Nova Gorica znašal 454.162 evrov; od tega bi morali državi plačati polovico, to je 227.081 evrov. O tem, ali bi nepremičnine postale javno dobro, še razmišljajo tudi v sosednjih občinah Renče-Vogrsko, Miren-Kostanjevica in Kanal. V občini Renče-Vogrsko bi morali po izračunih ministrstva plačati 22.900 evrov davka. V občini Miren-Kostanjevica pa so povedali, da bodo za stavbe v javni rabi predvidoma odšteli 6102 evra nepremičninskega davka, za vse nepremičnine pa so jim ga na ministrstvu za finance naračunali 39.200. Kanalcem po tem izračunu pritiče 58.100 evrov davka, a na občini pravijo, da evidence za geodetsko upravo še pripravljajo, da bi bila obdavčitev za občino čim bolj ugodna.
Natančno skozi evidence
V občini Šempeter-Vrtojba ocenjujejo, da bi se tega davka za občino lahko nabralo od 50.000 do 70.000 evrov. No, v Ljubljani so jim ga izračunali za dobrih 79.000 evrov. “Vsekakor nameravamo pregledati še seznam vseh nepremičnin, njihovo vrednost po Gursu, ki je osnova za davek, in predvideno višino davka,” pravi župan Milan Turk.
Plačilo davka za nepremičnine, ki so namenjene javni rabi, se mu ne zdi smiselno. “Če zakon dovoljuje, da se plačilu tega davka izognemo, bomo to seveda storili. Vsekakor pa ne bi bilo pošteno in skladno s predpisi, ki morajo veljati za vse enako, da bi ene občine to plačevale, druge pa ne. Za enako stvar moramo vsi enako plačati,” pravi Turk.
V občini Komen naj bi glede na trenutno evidenco nepremičnin v lasti občine plačali približno 37.000 evrov davka. Toliko so ga tudi predvideli v proračunu, a ugotavljajo, da je evidenca nepremičnin in s tem višina davka še precej netočna. “V evidenci so nepremičnine, ki so v lasti sklada kmetijskih zemljišč, nekatere smo že prodali, nekatere pa sploh nikoli niso bile v lasti občine. Po drugi strani pa nekatere nepremičnine manjkajo. Pri nekaterih nepremičninah bomo verjetno davek prevalili na upravljalca,” pojasnjujejo.
Najvišji bo za istrske občine
Rekorderke po plačilu davka na svoje nepremičnine bodo na Primorskem istrske občine. V Piranu jih čaka - če bo država razveljavila njihovo širitev javnega dobra tudi na stavbe v javni rabi - skoraj 1,3 milijona evrov davka, koprska občina pa bi morala državi prihodnje leto plačati nekaj več kot 1,2 milijona evrov. V Izoli, kjer so prav tako resno vzeli zamisel o širitvi javnega dobra, pa bo po prvotnih izračunih ministrstva 545.000 evrov nepremičninskega davka.
Idrija: bolj pesti vračilo davka
Občina Idrija bo za svoja stanovanja, poslovne prostore in stavbe zavodov plačala 110.271 evrov davka. Za zemljišča ga še niso izračunali, ker so ta razdrobljena in jih je ogromno. Računajo, da ne bo višji od 10.000 evrov.
Na občini za zdaj o spreminjanju namembnosti ne razmišljajo, ker jih bolj pesti vračilo davka. V zadnjih letih z nadomestili za stavbna zemljišča zberejo nekaj čez 800.000 evrov, po koncu prehodnega obdobja za polno uveljavitev nepremičninskega davka - torej leta 2017 - pa bo ta občina od države dobila 583.000 evrov.
Čeprav bo država občinam v prihodnjih dveh letih iz nepremičninskega davka še zagotavljala prihodke v višini leta 2012 pobranih nadomestil za stavbna zemljišča, znižan za znesek iz naslova pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest, bo primanjkljaj v višini 220.000 evrov od leta 2017 dalje pomembno vplival na upočasnitev komunalnega opremljanja zemljišč, ugotavljajo na idrijski občini.
Vipavci se prav veliko še niso ukvarjali z nepremičninskim davkom, po zadnjih podatkih iz predloga proračuna za 2014 predvidevajo, da bo občina plačala 93.000 evrov. A opozarjajo, da so še nejasnosti. O javnem dobru pa še niso razpravljali.
V občini Hrpelje-Kozina bi jih po izračunih ministrstva doletelo približno 97.000 evrov davka. “Trenutno urejamo predvsem evidence javnega dobra (cest, parkirišč ...) in zemljišč za gradnjo stavb s ciljem, da bo davek odmerjen po dejanskem stanju,” so povedali in dodali, da bi obdavčitev gotovo še dodatno znižali, če bi status javnega dobra uredili za vse občinske objekte (šola, vrtec, igrišče, občinska stavba ...).
Novinarji PN
