Država je kmetom slaba mačeha

GORNJA RADGONA> Včeraj popoldne so svečano podelili priznanja na 39. odprtem državnem ocenjevanju vin Vino Slovenija. Šampionske naslove je prejemnikom, med njimi je bilo tudi nekaj primorskih vinarjev, podelil minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič.

Sejemski Dan vinogradnikov in vinarjev se je začel z razpravo o letošnji zakonodajni novosti, evropski uredbi o možnosti označevanja ekološkega vina. “Tudi z zelo nizkimi vnosi bakrenih pripravkov se da vzdrževati zdrav vinograd,” je v razpravi poudaril Marinko Rodica iz Trušk, prejemnik radgonskega šampionskega naslova za vino iz ekološko pridelanega grozdja.

Na Primorskem vsaj za 40 odstotkov manj pridelka

Na tradicionalnem letnem prerezu dogajanj na domači in mednarodni vinski sceni je Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ki združuje velike slovenske vinarje, ocenil, da bo letošnjega pridelka zaradi izrazito neugodnega vremena skozi vse leto na ravni državi manj za četrtino, na Primorskem pa vsaj za 40 odstotkov. “Pri nas računamo le na štiri desetine povprečne letine,” je dejal Silvan Peršolja, direktor VK Goriška brda. Boris Jež, direktor vipavske kleti, je povedal da bo pri njih pridelek manjši zlasti v zgornjem delu doline, v Istri je suša pobrala marsikaj od tistega, kar sta pustila huda zima in toča, za Kras pa si Marjan Colja, direktor Vinakrasa, pred trgatvijo še ne upa dajati dokončnih ocen: “Pozimi je bil mraz, maja pozeba, zdaj je suša. Zadnji dež je bil le Blažev žegen.” A so vodilni velikih primorskih kleti obenem ugotovili, da bo kakovost, kot kaže, dobra.

Povedali so tudi, da ne predvidevajo zadreg z dobavami vina, saj imajo dovolj zalog, a bi še ena letina kot letošnja pomembno načela njihove tržne pozicije. V vseh velikih primorskih kleteh imajo še dolgove do kooperantov, najmanjše v Vinakopru. Po besedah direktorja Nevia Pucerja bodo lanski odkup odplačali do konca leta, drugod se ubadajo še s plačili za letino iz leta 2010.

Poslanci dveh parlamentarnih odborov, ki so včeraj zasedali v Gornji Radgoni, so spet poslušali stare zgodbe o neučinkovitosti države. “Bolj država pomaga slovenskemu kmetu, bolj reven je. Ne morem se znebiti občutka, da je Slovenija na kmetijskem področju na globalni trg vstopila popolnoma nepripravljena. Morda bi bilo, da država ne bi v ničemer ukrepala in bi kmetje vsaj vedeli, da se morajo znajti sami” je bil včeraj v Gornji Radgoni kritičen opozicijski poslanec Gašpar Gašpar Mišič.

Oljkarji z ministrom Bogovičem

Predstavniki oljkarskega sektorja, predsednica sveta za oljkarstvo Milena Bučar Miklavčič, podpredsednik Marinko Hrvatin in predsednica Društva oljkarjev slovenske Istre Mirjana Klodič, so v Gornji Radgoni ministru za kmetijstvo in okolje Francu Bogoviču predstavili najbolj pereče oljkarske zagate. Hrvatin je opozoril na nedosledno prenašanje evropskega pravnega reda na področju oljkarstva v naš sistem, kar ima za posledico pomanjkljiv tržni nadzor, nadzor nad predelavo in neurejenost ustreznih registrov. Milena Bučar Miklavčič je izpostavila vprašanje začrtanega združevanja in sistemskega financiranja strokovnih in znanstvenih ustanov, ki se ukvarjajo z oljkarstvom, za katere je predviden nov skupni dom v univerzitetnem kampusu v Izoli. Sredi septembra bo o tej temi razpravljal senat Univerze na Primorskem, iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa so že sporočili, da pri združevanju ne bodo sodelovali. Mirjana Klodič je ministra s sodelavci pozvala k oblikovanju novega modela podpor oljkarjem, vključenim v sheme kakovosti, saj se dosedanji izteka. Izpostavila je še previsoke zakupnine Sklada kmetijskih zemljišč v Istri in toge predpise, zaradi katerih je onemogočena gradnja vodnih zadrževalnikov na skladovih zemljiščih. Sogovorniki so ministra Bogoviča opozorili, da bi nadaljevanje sedanjega stanja povzročilo stagnacijo in nazadovanje oljkarstva v Sloveniji. Obljubil jim je skorajšnji začetek urejanja zadev.

SAŠO DRAVINEC