Država pri nepremičninah popušča

LJUBLJANA > “Težave v kmetijstvu so skupne težave nas vseh,” je po včerajšnjem srečanju s predstavniki kmetijskih organizacij povedala predsednica vlade Alenka Bratušek in pozdravila pripravljenost na dialog. To naj bi se pokazalo pri delu ekspertne skupine, ki se bo v prvi fazi ukvarjala z davkom na nepremičnine, kasneje pa tudi z drugimi vprašanji v kmetijstvu.

Obetajo se spremembe

Predstavniki kmetov, finančnega in kmetijskega ministrstva ter Kmetijskega inštituta bodo predlog zakona o davku na nepremičnine usklajevali do konca septembra.

V pogovorih je sodeloval tudi kmetijski minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, ki je zagotovil, da vlada želi uskladiti predlog s kmeti. Spomnil je na opravičilo, ker je prišel predlog zakona v javnost na način, ki je kmete razburil. Obljubil je, da bodo sestanki, kakršen je bil včerajšnji, na vladi najmanj dvakrat letno.

Največ časa je bilo na sestanku namenjenega prav obremenitvi kmetij z novimi davki. “Ti lahko pripeljejo kmetije na rob obstoja,” je opozoril predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Cvetko Zupančič. Sam verjame, da so bile včeraj dane besede na mestu in da se jih bodo vsi držali.

Kabinet predsednice vlade med drugim koordinira tudi projekt ministrstva za kmetijstvo ter finančnega ministrstva, prek katerega želijo pomagati javnim zavodom, da bi v večji meri dajali prednost lokalno pridelani hrani, je še povedal Židan.

Kmetje bodo vztrajali

Na sestanku pri Alenki Bratušek je bil, ko navedeno, tudi predsednik Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije (KGZS) Cvetko Zupančič. Predsednik sveta sveta območne enote Nova Gorica (za severno Primorsko) Franc Vodopivec je bil pred sestankom odločen: “Stališča in navodila s terena so jasna: na zadnji seji sveta naše območne enote smo potrdili stališče, da kmetje na nove davčne obremenitve nikakor ne pristajamo. Potem pa bo, kar bo, naj 'magari' pade vlada. Kajti ogroženo je vse tisto, kar smo 30, 40 let gradili. Zavedamo pa se, da bodo v podobnem položaju kot kmetje vsi državljani, ki hočejo živeti od dela.”

Vinogradniki in vinarji so prvi udarec doživeli z dvigom DDV. Matej Korenika iz kleti Korenika&Moškon v Kortah pravi: “Kupcem moramo zaračunati višji davek, oni pa nam očitajo, da smo dražji. Pa saj mi od tega nimamo nič, davek gre državi, naša cena je realno enaka. In kaj če pride še trošarina, ki jo po nekaterih evropskih državah že uvajajo tudi za vino in jih bomo posnemali?”

V kleti Korenika&Moškon so izračunali, da bi se jim dajatve po prvih napovedih potrojile - z 20.000 na 60.000 evrov. Tudi verjetno omiljene številke bodo naredile svoje. Kako nadomestiti izgubljeno, s podražitvijo vina? “Kje pa! Že tako se velike kleti in trgovine rešujejo zalog z akcijskimi znižanji cen, kako naj jih drugi zvišujemo? ... Izgubljenega enostavno ne bo moč nadomestiti,” se razmer zaveda Matej Korenika in upa, da bo prišlo do znosnega dogovora. DAVORIN KORON