Država si z davčnimi blagajnami obeta še 50 do 100 milijonov

LJUBLJANA > Vlada se je odločila za davčne blagajne, ki bodo prek interneta neposredno povezane z informacijskim sistemom finančne uprave (Furs). V praksi bo to pomenilo, da bo vsak račun, preden ga bo prodajalec natisnil in izročil kupcu, prek omrežja potoval še v računalniški sistem Fursa.

Od 50 do 100 milijonov evrov več pobranega DDV

Vlada je prejšnji teden šele sprejela akcijski načrt za uvedbo pravih davčnih blagajn. Zdaj bo začela pripravljati zakone in predpise za njihovo uvedbo, nato pa določila še vse tehnične zahteve, ki jih bodo morali izpolniti davčni zavezanci in Furs, da bi lahko že 1. oktobra letos stekla izmenjava podatkov o računih. Če do oktobra vse še ne bo nared, bi prave davčne blagajne uvedli 1. januarja prihodnje leto.

Stroški, ki naj bi jih zaradi uvedbe pravih davčnih blagajn imeli davčni zavezanci, naj bi se gibali v razponu do nič do 300 evrov, plačevati pa bodo morali tudi stalno internetno povezavo. Zavezancem, če že imajo računalnike ali tablice, ne bo treba kupovati novih naprav, pač pa le nadgraditi računalniške programe. Stroški za zavezance bodo odvisni od tega, kakšne programe že uporabljajo. “Dodatnih stroškov ne bo za tiste davčne zavezance, ki že danes uporabljajo elektronske programe za izdajo računov in imajo sklenjene vzdrževalne pogodbe s ponudniki teh programov, saj običajno te vzdrževalne pogodbe že vključujejo nadgradnjo,” obet o ničelnih stroških utemeljuje državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar.

Na strani finančne uprave bodo nastali stroški za nadgradnjo informacijske podpore; za namestitev programov, ki bodo sproti beležili vsak izdani račun, pa tudi programov, ki bodo omogočili analize izdanih računov. Le tako bodo inšpektorji vedeli, kaj se dogaja na terenu in kam morajo morebiti še usmeriti svoj nadzor. Skupni stroški za državo naj bi znašali dva milijona evrov.

Prihodki, ki si jih obetajo na finančnem ministrstvu, so določeni zelo okvirno. Po uvedbi pravih davčnih blagajn naj bi se v državni proračun in naslova davka na dodano vrednost steklo še 50 do sto milijonov evrov. “Ta ocena upošteva, da je uvedba virtualnih blagajn v letu 2014 v primerjavi z letom 2013 iz naslova DDV v državno blagajno prinesla 100 milijonov več,” pravi Vraničarjeva.

Po nadgradnji nova nadgradnja

Prav to, da je vlada že leta 2013 s tako imenovanimi virtualnimi davčnimi blagajnami davčnim zavezancem že povzročila stroške za informacijsko nadgradnjo in da zdaj nima natančnih ocen, koliko DDV bi sploh zbrala z novimi spremembami, pa so glavni razlogi, zaradi katerih se obrtniki upirajo napovedanim novostim. Če že hoče prave davčne blagajne, naj jih plača ali pa jih obrtnikom da v brezplačni najem, državo pozivajo v Obrtno-podjetniški zbornici. Ta združuje največ tistih poklicev (frizerji, gostinci in drugi izvajalci različnih storitev), ki jih želi vlada s pravimi davčnimi blagajnami še bolj nadzorovati.

“Obrtniki in podjetniki so morali že leta 2013 sami pokriti stroške nakupa posebnih programov, ki onemogočajo brisanje računov, poleg tega imajo že zdaj stroške z mesečnimi vzdrževalnimi pogodbami. Sedaj pa bi morali ponovno nositi stroške nakupa davčnih blagajn, stroške interneta ter stroške za vzdrževalne pogodbe, kar je v trenutnih kriznih razmerah še dodatna obremenitev za gospodarstvo,” opozarjajo predstavniki obrtnikov, ki večjo težavo kot pri legalnih subjektih, ki plačujejo davke, vidijo pri šušmarjih, ki delajo na črno brez vsakršnih računov.

Za pobude, da bi država obrtnike, ki bodo morali zdaj kupiti še prave davčne blagajne, morda razbremenila z nižjimi davčnimi stopnjami, pa za zdaj na vladni strani ni posluha. To, da bo država zbrala 50 do 100 milijonov evrov več DDV, je šele ocena, pojasnjuje Vraničarjeva: “Na podlagi te ocene že nižati prihodke z nekega drugega naslova je tvegano.”

JANA KREBELJ