Država v sredo vrača za skoraj milijardo evrov dolga

LJUBLJANA > Enajstletne obveznice RS59, ki v plačilo zapadejo v sredo, imajo štiriodstotno obrestno mero, država pa jih je izdala še v tolarskih časih. Januarja 2015 je bil tako apoen določen pri 10.000 tolarjih, pozneje pa je bil pretvorjen v 41,73 evra.

Po pisanju časnika Finance bodo med slovenskimi imetniki obveznic skupaj z obrestmi največ prejeli Gorenjska banka (83,9 milijona evrov), Abanka (64,2 milijona evrov), Delavska hranilnica (61,9 milijona evrov), NLB (57,5 milijona evrov) in SKB (48,2 milijona evrov). Banka Slovenije - ta je obveznice kupovala v okviru programa t. i. kvantitativnega sproščanja ECB - pa bo po pisanju Financ prejela 37,2 milijonov evrov. Okoli tretjina lastništva je na fiduciarnih računih v tujini.

S sredinim poplačilom bo država poravnala nekaj manj kot četrtino letošnjih obveznosti servisiranja dolga. V 2016 namreč v plačilo zapade za 4,6 milijarde evrov dolga, od tega za nekaj manj kot 3,6 milijarde evrov glavnic in za nekaj več kot milijardo evrov obresti. Na notranji dolg odpade nekaj pod 2,7 milijarde evrov.

Letošnje leto je tako s stališča servisiranja državnega dolga najbolj naporno v obdobju do 2020. Prihodnje leto zapade za 3,3 milijarde evrov glavnic in obresti, v 2018 nato 2,8 milijarde evrov, v 2019 se obveznosti povečajo na 3,1 milijarde evrov in v 2020 upadejo na 2,3 milijarde evrov.

Gre za servisiranje dolga na podlagi stanja konec decembra lani. Slovenija se bo verjetno letos znova zadolžila, a po navedbah ministrstva za finance za zdaj trga državnega dolga še ne bo preskusila. Mudi se ji še ne, saj je lani za potrebe predfinanciranja letošnjega izvajanja proračuna zadolžila za 2,7 milijarde evrov.

Vlada je decembra lani sprejela program financiranja državnega proračuna za letos. Največji dovoljeni obseg zadolžitve je določen v višini nekaj več kot 6,8 milijarde evrov, zgolj za potrebe financiranja izvrševanja proračuna za prihodnje leto pa se bo morala država zadolžiti za nekaj manj kot 2,5 milijarde evrov. Največji dovoljeni obseg predfinanciranja za prihodnja leta je letos določen v višini nekaj manj kot 4,4 milijarde evrov.

STA