Države članice lahko blokirajo zvišanje plač evropskih uslužbencev

Slovenija
, posodobljeno:

Članice EU lahko v primeru resne gospodarske krize zavrnejo zvišanje plač evropskih uradnikov, je danes odločilo Sodišče EU. Razsodba se nanaša na spor o zvišanju plač v letu 2011, sodišče pa je mnenja, da lahko države odločijo, kdaj upoštevanje običajne formule za izračun plač ni primerno.

Članice EU lahko v primeru resne gospodarske krize zavrnejo zvišanje plač evropskih uradnikov, je  odločilo Sodišče EU
Članice EU lahko v primeru resne gospodarske krize zavrnejo zvišanje plač evropskih uradnikov, je odločilo Sodišče EUSTA

LUXEMBOURG > Za plače evropskih uslužbencev velja formula za izračun letne prilagoditve. Ta upošteva spremembe stroškov življenja v Bruslju ter gibanje kupne moči nacionalnih javnih uslužbencev v osmih državah članicah - Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji, Nizozemski, Španiji, Belgiji in Luksemburgu.

Ureditev pa vsebuje določbo o izjemi, ki omogoča začasno prekinitev uporabe metode, če bi prišlo do "resnega in nenadnega poslabšanja ekonomskega in socialnega položaja". Objektivne podatke o obstoju takšnega poslabšanja mora zagotoviti komisija, ni pa bilo pojasnjeno, katere institucije naj bi zbrane podatke preučile in sprejele odločitev o resnem in nenadnem poslabšanju.

Leta 2011 je podatke preučila komisija sama in se odločila, da takšnih okoliščin ni bilo, zato je predlagala 1,7-odstotno zvišanje plač uradnikom EU v Bruslju. Članice unije se s tem niso strinjale in so opozarjale, da so prisiljene zmanjševati svoje upravne odhodke zaradi gospodarske in finančne krize.

Sodišče je danes odločilo, da je bilo odločanje o tem, ali je prišlo do poslabšanja, v rokah Sveta EU, torej držav članic, in ne komisije. Zato bi morala komisija, potem ko je Svet EU o tem odločil, Evropskemu parlamentu in Svetu predložiti primerne predloge v skladu z voljo Sveta.

Ima pa komisija še vedno možnost, da v svoje predloge sama vključi ukrepe, ki jih razume kot primerne. Pri tem lahko na primer upošteva prizadetost upravljanja s človeškimi viri in še posebej potrebe po dodatnem zaposlovanju, še dodaja sodišče.

STA