Državljanska vzgoja pred spremembami
Sodobna državljanska vzgoja bi morala upoštevati, da je svet globalen, in mlade naučiti razumeti procese v demokratični družbi, ugotavljajo na Fakulteti za družbene vede, kjer so za ministrstvo za šolstvo in šport pripravili novo strategijo državljanske vzgoje.
LJUBLJANA> Obstoječa državljanska in domovinska vzgoja ter etika, ki jo imajo na urniku sedmo- in osmošolci, je premalo za razumevanje delovanja demokracije in dojemanje dogajanja v svetu, menijo na ministrstvu za šolstvo in šport. Spremembe, ki jih je pripravila na razpisu izbrana Fakulteta za družbene vede ljubljanske univerze, so za zdaj le na ravni zamisli, ali in kdaj naj bi se te udejanjile, kako bodo vplivale na predmetnike učencev in kateri učitelji bodo poučevali predmet, pa je še velika neznanka. Minister za šolstvo Igor Lukšič poudarja, da bi bilo treba zaostriti kriterije, kdo lahko uči takšen predmet; “Nekdo, ki ni dal skozi družboslovne izobrazbe in sam ne ve, kaj je država, temu ne pomaga noben dodaten kurz.”
Jernej Pikalo, ki je na FDV vodil pripravo strategije, kakšna naj bo državljanska vzgoja v multikulturnem in globaliziranem svetu, meni, da si lahko pravico do njenega poučevanja lasti Fakulteta za družbene vede.
V predlogu sistemske ureditve domovinske vzgoje so si na tej fakulteti zamislili poučevanje mladih za vsebinsko razumevanje demokracije in političnih procesov, nacionalnim pa bi dodali tudi globalne in mednarodne teme. Doslej je bilo pri domovinski vzgoji zelo malo multukulturalizma, kar bi bilo treba v bodoče popraviti, še meni Pikalo. Okrepiti je treba tudi zavest o globalnem zavedanju in globalnem državljanstvu, kar vključuje tudi ekološko zavest in poznavanje globalnega trga.
Pikalo omenja tudi potrebo po uvedbi domovinske vzgoje v srednje šole, na FDV pa so predlagali tudi ustanovitev centra, ki bi se ukvarjal z demokratičnim državljanstvom. Center bi bil “neodvisen od stranskarske politike,” pravi Pikalo.
JK