Državna proslava med pozivi
k enotnosti in očitki o izključevanju

Takšna odločitev odstopa od dosedanje prakse, saj je ob dnevu državnosti bil praviloma slavnostni govornik predsednik republike, ob decembrskem dnevu samostojnosti in enotnosti pa predsednik vlade. Prav na ta dogovor je opozoril tudi nekdanji premier in predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob. Dejal je, da sta s predsednico republike, “kljub včasih mogoče drugačnim pogledom”, dobro sodelovala. “Mislim, da sva našla lepo ravnotežje in tudi kar se državnih proslav tiče, sva bila vedno prisotna oba,” je pojasnil. Spomnil je, da je imela predsednica govor na junijski, premier pa na decembrski proslavi, “ravno zaradi tega, da ne bi prihajalo do nepotrebnih trenj”. Zato se, kot je dejal, čudi, zakaj prihaja “do takih precej agresivnih pristopov”.

Jeretič: Ne glede na razlike moremo živeti skupaj

Vladni urad za komuniciranje in koordinacijski odbor za državne proslave odločitev razlagata drugače. V. d. direktorja Ukoma Sebastjan Jeretič je poudaril, da želijo ob letošnji obletnici obuditi spomin na enotnost, ki je Slovencem konec 80. let in v začetku 90. let omogočila pot do lastne države. “Ne glede na vse razlike med nami moramo živeti skupaj in zato se moramo naučiti tudi, kako doreči to našo medsebojnost,” je dejal. Po njegovih besedah naj bi dva govornika pokazala, “da smo pluralna družba, ampak eno ljudstvo in ena država”.

Predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave Jelko Kacin je odločitev označil za sporočilo sodelovanja najvišjih institucij. Prepričan je, da si večina ljudi želi, da bi ob takšni priložnosti predsednica republike in predsednik vlade nastopila skupaj. “Prav je, da institucije med seboj sodelujejo,” je poudaril in dodal, da naj bi proslava prispevala k sporočilu, “da skupaj zmoremo več, bolje in hitreje”.

Toda v uradu predsednice republike so opozorili, da so si prizadevali za ohranitev dosedanje prakse enega govorca. Predstavnica urada v koordinacijskem odboru je predlagala, da bi govorila le predsednica republike, svoje stališče pa je želela imeti zapisano tudi v zapisniku. Proti sklepu ni glasovala, ker niso želeli, da bi bil tak glas lahko razumljen, kot da predsednica republike na državni proslavi ne želi biti slavnostna govornica.

Premier in predsednica napovedala sodelovanje

Predsednica Slovenije Nataša Pirc Musar je v zadnjih dneh, ob sprejemu nove vlade, večkrat poudarila pomen spoštljivega sodelovanja med institucijami, a tudi meje, pri katerih bo kot predsednica opozarjala na odklone. “Demokracija ni tekmovanje v tem, kdo bo glasnejši. Moč politike pa se ne meri po tem, koliko nasprotnikov utišaš, ampak po tem, koliko različnih ljudi znaš poslušati in povezati,” je poudarila vpričo premierja in ministrov.

Tudi predsednik vlade Janez Janša je na omenjenem srečanju izpostavil potrebo po sodelovanju med njima. “V tej dvorani nisem prvič. Tudi z vašimi predhodniki smo vedno delovali za skupno dobro,” je dejal predsednici in dodal, da je pred državo veliko izzivov, ki jih bo lažje reševati ob sodelovanju.

Dobrodošli so vsi praporji

Dodatno hudo kri je pred proslavo povzročilo tudi vabilo državnega protokola praporščakom. V njem je bilo zapisano, da morajo imeti praporji oziroma zastave na vrhu droga grb Republike Slovenije, zaradi česar so v ZZB NOB Slovenije in Društvu TIGR Primorske napovedali, da se proslave ne bodo udeležili. V ZZB NOB, kjer imajo na vrhu droga peterokrako zvezdo, so ocenili, da takšna zahteva izključuje pomemben del zgodovinske dediščine slovenskega naroda. “Narodnoosvobodilni boj je bil eden od ključnih temeljev razvoja slovenske državnosti, zato njegovi simboli sodijo tudi na državno proslavo,” so zapisali in poudarili, da mora biti državna proslava prostor spoštovanja celotne slovenske zgodovine, ne pa izključevanja njenega dela.

Ogorčeni so tudi v Društvu TIGR Primorske, kjer menijo, da zahteva ni pravno utemeljena in da pomeni poseg v pravico domoljubnih ter zgodovinsko uveljavljenih organizacij do udeležbe na državnih slovesnostih. Omejitev razumejo kot arbitrarno diskriminacijo med organizacijami civilne družbe ter poseg v načelo enakosti in svobode združevanja. Jelko Kacin je medtem pojasnil, da so praporji na slovesnosti zelo zaželeni. “Praporji so zelo zaželeni na tej slovesnosti. Verjamem, da se bo v teku današnjega dne razčistilo vse dvome, ki jih morda nekateri imajo, ker so preveč črkobralsko brali,” je včeraj dejal predsednik koordinacijskega odbora za državne proslave in prireditve Kacin.

Proslava kot slavljenje domovine in njenih ljudi

Proslava bo potekala na prostoru, kjer je bila 26. junija 1991 slovesno razglašena samostojna Slovenija. Scenarij je pripravil Igor Pirkovič, za režijo je poskrbel Roman Končar. Kulturno-umetniški program naj bi skozi glasbo, poezijo, ples in pripoved slavil domovino ter njene ljudi. Po napovedih Ukoma bodo nastopili slovenski umetniki različnih generacij, posebna pozornost pa bo namenjena mladim ustvarjalcem. Pri izvedbi bodo sodelovali Simfonični orkester in Mešani pevski zbor Crescendo ter Otroški pevski zbor Osnovne šole Alojzija Šuštarja, recitali pa bodo obudili besede slovenskih književnikov, med njimi Srečka Kosovela, Ivana Cankarja, Dragotina Ketteja, Antona Aškerca, Lili Novy in Josipa Stritarja.

Po Kacinovih napovedih bodo prizorišče letos prvič preletela tudi letala za gašenje požarov, del proslave pa bodo tudi ešaloni policije in Slovenske vojske. Režiser Roman Končar je proslavo opisal kot “srčno in polno ljubezni” ter poudaril, da bo imela poseben naboj poklona slovenskemu jeziku, ki ga vidi kot enega najbolj prepoznavnih elementov naroda.

Politični okvir dogodka pa bo kljub temu zaznamovalo vprašanje, ali dva slavnostna govora res pomenita sporočilo enotnosti ali predvsem nov odmik od protokolarne prakse, ki je bila doslej namenjena prav temu, da bi se ob državnih praznikih izognili nepotrebnim trenjem.