Državni proračun lani s 3,49 milijarde evrov primanjkljaja

LJUBLJANA > Kot je finančno ministrstvo zapisalo v najnovejšem pregledu javnofinančnih gibanj, objavljenem na spletni strani ministrstva, je skoraj 3,5-milijardni proračunski primanjkljaj v veliki meri posledica zmanjšane gospodarske aktivnosti zaradi epidemije covida-19 in sprejemanja ukrepov za blaženje njenih posledic, ko je po eni strani prišlo do hitrega izpada davčnih prihodkov, po drugi pa precejšnje rasti odhodkov.

Izkazan primanjkljaj je po predhodni oceni nižji od tistega, ki ga je vlada načrtovala z rebalansom državnega proračuna za leto 2020, ko je predvidela primanjkljaj v višini 4,2 milijarde evrov.

Prilivi iz naslova davčnih prihodkov so lani skupaj dosegli 7,56 milijarde evrov in so bili za 12,6 odstotka nižji kot v letu 2019. Dohodnina je bila v višini 1,16 milijarde evrov za 16,3 odstotka nižja, kar je po navedbah ministrstva pripisati predvsem vladnim ukrepom, ki je davčne zavezance v času trajanja epidemije oprostila plačevanja nekaterih davčnih obveznosti. Manj prilivov iz naslova dohodnine je pripisati tudi višjim povprečninam občin.

Davek od dohodka pravnih oseb se je glede na leto prej v 2020 znižal za 22,5 odstotka na 772,9 milijona evrov. Tolikšno znižanje je pripisati neobračunanim in neplačanim akontacijam davka po interventnem zakonu za blaženje posledic epidemije covida-19. Finančna uprava RS je ob tem vsa dodatna plačila iz tega naslova, ki so jih pravne osebe sicer vseeno plačale, prerazporedila in knjižila med druge davke. Prav tako so številni davčni zavezanci v drugi polovici leta zaprosili za znižanje akontacij davka.

Davek na dodano vrednost (DDV) je dosegel 3,53 milijarde evrov, kar je 8,9 odstotka manj kot v letu 2019. Nižja realizacija je posledica dejstva, da so nekatere gospodarske družbe podlagi interventnega zakona zaprosile za obročno plačilo ali odlog plačila obveznosti iz naslova DDV. Rast in dinamika gibanja DDV sta sicer v največji meri odvisni od gibanja in rasti državne ter zasebne potrošnje, izpostavljajo na ministrstvu. Slednja je bila zaradi epidemioloških razmer ter ukrepov vlade nižja od prvotno načrtovane.

Prihodki iz naslova pobranih trošarin so znašali 1,31 milijarde evrov in so bili za 14,8 odstotka nižji.

Nedavčni prihodki v višini 671,8 milijona evrov so bili medtem lani za 5,6 odstotka višji kot v letu 2019, prejeta sredstva iz proračuna EU pa so bila s 724,6 milijona evrov le malenkost nižja kot leto prej.

Na odhodkovni strani so v letu 2020 najbolj rasla sredstva za zaposlene, subvencije, transferi posameznikom in gospodinjstvom ter drugi tekoči domači transferi.

Obveznosti za plačilo plač in prispevkov so se povečale za 7,1 odstotka na 1,43 milijarde evrov. Ministrstvo povečanje pripisuje posledici učinka rednih napredovanj in izvajanja dogovora o plačah v javnem sektorju iz leta 2018, pa tudi dodatnim obveznostim zaradi izplačil dodatkov za rizične razmere v višini 34 milijonov evrov. Povečali so se tudi odhodki iz naslova priprav na predsedovanje Slovenije Svetu EU v drugem letošnjem polletju ter iz naslova povečanih aktivnosti pri varovanju meje in obvladovanju migracijskih tokov.

V okviru tekočih transferov so bile subvencije lani skupaj višje za 238,3 odstotka in so znašale slabi 1,4 milijarde evrov. Za transfere posameznikom in gospodinjstvom sta bili lani namenjeni slabi dve milijardi evrov, kar je 35,4 odstotka več kot leto prej. Drugi tekoči domači transferi so bili višji za 27,7 odstotka.

Za investicijske odhodke in transferje je medtem proračun namenil 911,4 milijona evrov, kar je 2,8 odstotka manj kot v 2019.

Vplačila v proračun EU so dosegla 526 milijonov evrov in so bila glede na leto 2019 za 3,2 odstotka višja.

Konsolidirana bilanca javnega financiranja, ki jo sestavljajo vse štiri javne blagajne, je medtem v letu 2020 zabeležila malo manj kot 18,53 milijarde evrov prihodkov in dobrih 22 milijard evrov odhodkov. Primanjkljaj je bil pri 3,54 milijarde evrov.