Državni sekretar Maljevac: Dostojno delo ni samoumevno, zanj si je treba ves čas prizadevati

LJUBLJANA > Simon Maljevac, ki naj bi takoj, ko bo vlada vzpostavila predvidena nova ministrstva, zasedel funkcijo ministra za delo, je v uvodnem nagovoru današnjega dogodka v Ljubljani spomnil, da je dostojno delo glede na definicijo Mednarodne organizacije dela (ILO) tisto, "ki odgovarja na želje, potrebe in pričakovanja ljudi v njihovem delovnem življenju".

Prinaša priložnosti za produktivno delo, pravičen dohodek, varnost na delovnem mestu in socialno zaščito družini, zagotavlja možnost za osebni razvoj in družbeno vključevanje, je naštel. Zaposlenim omogoča, da izrazijo svoje skrbi, se organizirajo in sodelujejo pri odločitvah, ki vplivajo na njihova življenja ter zagotavljajo enake možnosti in obravnavo ne glede na spol, je dodal.

V Ljubljani danes poteka zaključna konferenca projekta Dostojno delo za vse, ki širšo javnost ozavešča o standardih dostojnega dela. Zavod projekt vodi v sodelovanju z OZS, Inštitutom za razvoj družbene odgovornosti in norveškim zavodom za zaposlovanje. Projekt namreč v višini 82,1 odstotka sofinancira Norveška.

A ni vedno tako, je poudaril Maljevac. V tej luči je spomnil na izkoriščanje tujih delavcev v podjetjih Marinblu in Selea na Kozini, ki je na dan prišlo minuli teden in je po njegovih besedah obsojanja vredno. "Vedno znova nas presenetijo dogodki, ko se seznanimo s slabimi delovnimi pogoji za delavce, in nas opomnijo, da dostojno delo ni nekaj, kar je samoumevno, in da si je treba zanj konstantno prizadevati," je dejal.

Stopnja prekarnosti upada, a se delež nestandardnih oblik dela povečuje

V povezavi z dostojnim delom je treba po njegovih besedah izpostaviti tveganje za nastanek elementov prekarnosti. Gre za večplasten pojav, "ki vnaša negotovost v delo in življenja ljudi in siromaši javne blagajne". Stopnja prekarnosti sicer pri nas upada, a se delež nestandardnih oblik dela povečuje, zato so potrebna nadaljnja prizadevanja za izboljšanje delovnih pogojev in socialne zaščite nestandardno zaposlenih oseb, "da bi delo postalo dostojno za vse".

Državni sekretar ocenjuje, da je pred ministrstvom veliko izzivov. Vzpostaviti je treba mehanizme za vključujoč trg dela, kjer nihče ne bo spregledan, posebno pozornost nameniti ranljivim skupinam na trgu dela, delavce opolnomočiti o pravicah, ob tem pa krepiti vseživljenjsko učenje in ustrezna usposabljanja in izobraževanja ter izvajati aktivne politike zaposlovanja, ki bodo prilagojene potrebam posameznika in bodo vodile v kakovostne in trajnostne zaposlitve.

Ne želijo govoriti o minimalnih plačah, raje omenjajo dostojne

Dogajanje v podjetjih s Kozine je v uvodnem nagovoru obsodil tudi predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branko Meh. "Takšna podjetja v Sloveniji nimajo prostora," se je strinjal.

Obrtniki in podjetniki morajo po njegovih besedah zagotavljati varna delovna mesta, kot jim nam nalaga zakon, to pa tudi počnejo, je zatrdil. "Ko govorimo o dostojnem delu, moramo povedati, da mora biti dostojno delo omogočeno vsem, to je pomembno, tudi obrtniki in podjetniki smo delavci /.../ Mi živimo od svojega dela skupaj z našimi delavci," je opozoril Meh in dodal, da mora biti delodajalec, ki želi imeti dobro podjetje, v sožitju s svojimi delavci.

Predsednik OZS je izpostavil še, da zato ne želijo govoriti o minimalnih plačah, temveč raje omenjajo dostojne plače, da si bodo lahko delavci privoščili njihove storitve in proizvode. "Narobe je, da si lahko privoščijo samo za svoje življenje," verjame.

"Tako delodajalci kot ministrstva in sindikati moramo stopiti skupaj in narediti nekaj dobrega za slovensko podjetništvo in slovenskega delavca," je sklenil Meh.

Namestnik generalnega direktorja Zavoda RS za zaposlovanje Marko Bošnjak pa je poudaril, da je ILO dostojno delo takoj po finančni krizi v letih 2013 in 2014 postavil za enega strateških ciljev, ki ga je treba doseči. In zavod je prispeval k doseganju tega cilja v Sloveniji, kar dokazujejo današnje razmere, je menil.

Primeri slabi prakse, kakršne je razkrila zgodba s Kozine, so nekaj, proti čemur se je treba boriti, saj je dostojno delo temeljna človekova pravica, je navedel Bošnjak. Raven se je izboljšala, bo pa treba na tem delati še naprej, je dodal.