Državnih prihodkov od davkov lani več kot leto prej
Prihodki države od davkov in socialnih prispevkov so se lani v primerjavi z letom prej povečali za 6,2 odstotka na 27,7 milijarde evrov. Davčni prihodki so se najbolj ali za 5,4 odstotka povečali pri davkih od dohodka posameznikov ali gospodinjstev oz. dohodnini, so ta teden sporočili iz statističnega urada.
LJUBLJANA > Sledili so davki na proizvode s 4,1-odstotno rastjo prihodkov na skupni ravni, pri čemer je bila rast največja oz. 4,9-odstotna pri davku na dodano vrednost. Pri drugih davkih na proizvodnjo je bila rast 3,4-odstotna in pri davku od dohodka pravnih oseb 2,6-odstotna. Prihodki od davka na kapital so se medtem zmanjšali za 7,1 odstotka. Razlog za upad so bili manjši prihodki od davka na bilančno vsoto bank in hranilnic, so navedli statistiki.
Prihodki od socialnih prispevkov so lani znašali 12,6 milijarde evrov in so se na letni ravni povečali za 8,8 odstotka. Razlog za to je bila med drugim lanska uvedba prispevka za dolgotrajno oskrbo. V celotnem znesku davkov in socialnih prispevkov je delež prvih znašal 54,7 odstotka, delež drugih pa 45,3 odstotka. V primerjavi s predhodnim letom se je povečal delež socialnih prispevkov, in sicer za 1,1 odstotne točke.
Delež vseh davčnih prihodkov, to je davkov na proizvodnjo in uvoz, davkov na dohodke in premoženje ter davkov na kapital, v bruto domačem proizvodu je znašal 21,4 odstotka. Bil je za 0,3 odstotne točke manjši kot leto prej. Implicitna davčna stopnja na potrošnjo, kapital in dohodke podjetij je bila nižja, na kapitalske in poslovne dohodke gospodinjstev in delovno silo pa nekoliko višja.
Implicitna davčna stopnja pri dohodkih podjetij se je znižala za 1,6 odstotne točke, pri kapitalu za 0,6 in potrošnji za 0,1 odstotne točke. Po drugi strani sta se ti stopnji na kapitalske in poslovne dohodke gospodinjstev in delovno silo zvišali za 0,4 oz. 0,2 odstotne točke.