Držite pesti za lepo vreme
Prebivalci, ki živijo ob rekah in potokih, bi si morali poleg zdravja in uspeha za novo leto voščiti tudi obilo zmernega vremena. Srečo s padavinami potrebujejo tudi zato, ker bo država letos za redno vzdrževanje vodne infrastrukture namenila le še pol toliko denarja, kot ga je pred štirimi leti. Denarja za sanacijo škode, ki so jo na vodotokih povzročile poplave, pa v proračunu za 2014 ni.
LJUBLJANA > Ker je bolje preprečevati kot zdraviti, proračun zagotavlja denar za redno vzdrževanje vodotokov in manjša sanacijska dela na njih. A je tega denarja, nad katerim bdi Agencija RS za okolje (Arso), iz leta v leto manj. V letu 2014 se bo treba zadovoljiti s 7,6 milijona evrov, kar je bolje kot lani, v primerjavi z letom 2010 pa skoraj še enkrat manj.
Za primorske reke 1,5 milijona
Za redno vzdrževanje povodja reke Soče je letos predvidenih 932.585 evrov. Pristojni so se med drugim odločili odstraniti naplavine v porečju Vipave, za kar je zagotovljenih 60.000 evrov. Poleg tega bodo v porečju Vipave s 5000 evri očistili usedalnike in požiralnike, s skupno 91.000 evri pa poravnali stroške sečnje in košnje na bregovih.
Povodju ostalih jadranskih rek je vsega skupaj namenjenih 544.000 evrov, za redna vzdrževalna dela v Krajinskem parku Sečoveljske soline pa še 86.000 evrov.
Nič za sanacijo po poplavah
Zadnje deževje rekam ni dalo uničujoče moči, a če bi jo, ljudje na prizadetih območjih ne bi mogli računati na popravilo vodotokov. “V letu 2014 v Sektorju za odpravo posledic naravnih nesreč ne načrtujemo sanacijskih posegov na vodotokih zaradi pomanjkanja denarnih sredstev,” so nam sporočili z ministrstva za kmetijstvo in okolje.
Država je s sredstvi za sanacijo vodne infrastrukture po naravnih nesrečah več let odpravljala posledice poplav, ki so leta 2007 najbolj uničile Železnike. Denar s te proračunske postavke je bil namenjen tudi popravilom na sečoveljskih solinah, ki jih je decembra 2008 poškodovala visoka plima. Med izrednimi dogodki, po katerih je morala država popravljati vodotoke, so bile tudi božične poplave, ki so leta 2009 prizadele predvsem Gorenjsko, in poplave leta 2010, ko so bili zlasti kraji ob Krki in Ljubljanici več dni pod vodo. Prvih 14 od potrebnih 194 milijonov evrov je šlo lani tudi za popravilo poškodb, ki so jih naredile poplave novembra 2012. Takratne poplave si bomo zapomnili zlasti po razdejanju, ki ga je v okolici Maribora povzročila reka Drava.
Za sanacijo poškodb, ki so jih od leta 2007 do zdaj na vodni infrastrukturi povzročile poplave, je bilo porabljenih 85,5 milijona evrov. Skupna ocenjena škoda je bila sicer šestkrat višja; znašala je 524 milijonov evrov.
JANA KREBELJ