DUTB si lahko obeta petletno podaljšanje delovanja

Slovenija
, posodobljeno:

Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) bo sodeč po osnutku novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank obstajala do konca 2022, kar je pet let dlje, kot predvideva veljavni zakon. DUTB si lahko obeta tudi novosti glede pristojnosti in orodij pri prestrukturiranju podjetij.

DUTB si lahko obeta petletno podaljšanje delovanja
STA

LJUBLJANA > Zakonske spremembe se pričakujejo že kar nekaj časa. O potrebi po prenovi nekaterih določil zakona, ki opredeljuje delovanje tako imenovane slabe banke, so namreč na DUTB začeli govoriti že kmalu po vzpostavitvi konec 2013.

Spremembe zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank so bile del paketa, ki ga je vlada obravnavala že v začetku marca. Takrat je imenovala nove neizvršne direktorje DUTB, znižala plače vodilnim v družbi in v dveh do treh tednih napovedala tudi zakonske spremembe.

Dober mesec in pol po tem je zdaj ministrstvo za finance na svojih spletnih straneh objavilo osnutek zakonske novele. Kot je bilo večkrat napovedano, ta delovanje DUTB podaljšuje za pet let, do 31. decembra 2022. Kot je razbrati iz pojasnil predlagatelja, je namen spremembe izogniti se prodajam premoženja pod pritiskom in za vsako ceno ter zagotoviti, da se najde primeren kupec in v največji možni meri povrne proračunska sredstva.

Bolj jasna temeljna opredelitev dejavnosti DUTB

Poleg tega ministrstvo predlaga tudi bolj jasno temeljno opredelitev dejavnosti DUTB, ki je po njegovi oceni v veljavnem zakonu pomanjkljiva oziroma preveč razpršena po različnih členih. Novela naj bi kot dejavnosti določila izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank, upravljanje premoženja in obveznosti, ki jih je pridobila s prenosom slabih terjatev iz bank, in pa tudi prestrukturiranje podjetij.

V DUTB so sicer večkrat izrazili željo po bolj jasno opredeljenih pristojnostih in orodij pri prestrukturiranju podjetij, saj so v ta proces močno vpeti. Osnutek zakonske novele tako že med cilje delovanja DUTB dodaja učinkovito prestrukturiranje podjetij, kadar je to smotrno.

Medtem ko že veljavni zakon DUTB omogoča, da pretvori določen del terjatev v kapital ali podrejeno posojilo ter poveča ali proda svoj delež v podjetjih, pa osnutek zakonske novele določa, kako in pod katerimi pogoji lahko sodeluje pri finančnem ali poslovnem prestrukturiranju podjetij, v katerih je upnik ali družbenik.

Pri prestrukturiranju lahko sodeluje, če na podlagi skrbnega pregleda in načrta prestrukturiranja oceni, da bo družba po postopku prestrukturiranja lahko samostojno poslovala in da je njeno sodelovanje pri finančnem prestrukturiranju skladno s pravili EU o državnih pomočeh in s poslovno strategijo DUTB.

Pri prestrukturiranju lahko po predlogih finančnega ministrstva sodeluje s katerim koli orodjem oziroma pravnim poslom, ki lahko dolžniku omogoči, da postane plačilno sposoben. Lahko torej da posojilo, nastopa kot porok in jamči banki za izpolnitev obveznosti podjetja.

Zakon uvaja tudi možnost, da DUTB sama ali skupaj s kom drugim ustanovi delniško družbo ali družbo z omejeno odgovornostjo. Predlaga se več pogojev. Med temi so, da bodo na to novoustanovljeno družbo prenesene terjatve ali lastniški deleži tistih podjetij, kjer lahko DUTB sodeluje pri prestrukturiranju, da bo nova družba sposobna samostojnega poslovanja in da bodo na novo družbo prenesene nepremičnine v lasti DUTB s ciljem gospodarnejšega upravljanja z nepremičninskim portfeljem.

DUTB mora poslovati pregledno, gospodarno, učinkovito in uspešno

Zakonska novela sodeč po osnutku prinaša še kar nekaj drugih novosti. Med drugim naj bi se tudi v luči ugotovitev računskega sodišča po novem določilo, da mora DUTB poslovati pregledno, gospodarno, učinkovito in uspešno. Spoštovanje teh načel se bo ocenjevalo na podlagi smernic delovanja DUTB.

Poleg tega naj bi v luči nekaterih pomislekov glede neodvisnosti nadzora v enotirnem sistemu upravljanja, ki je v veljavi v DUTB, novela vpeljala jasnejšo ločitev nadzorne in izvršne funkcije direktorjev znotraj upravnega odbora. To naj bi dosegli z določilom, da neizvršni direktorji ne smejo voditi poslov DUTB. Poleg tega se merila, ki veljajo za izbor neizvršnih direktorjev - te izbira vlada - razširjajo tudi na izvršne direktorje, ki jih imenujejo neizvršni.

Osnutek zakona predvideva tudi nekatere novosti pri nadzoru ministrstva za finance nad delom in zakonitostjo delovanja DUTB. Ta bo tako ministrstvu morala posredovati katerikoli dokument ali informacijo, potrebno za opravljanje nadzora. Ministrstvo bo lahko DUTB dajalo tudi splošne in abstraktne usmeritve, ki pa zaradi ohranjanja neodvisnosti tako imenovane slabe banke ne bodo smele predstavljati navodil. Prav tako ministrstvo ne bo moglo ocenjevati konkretnih odločitev DUTB, imelo pa ne bo niti prekrškovnih pooblastil.

STA