Dvojna merila pri podeljevanju posojil
Komisija za preprečevanje korupcije je pri preverjanju, kako banke dodeljujejo posojila, pri eni ugotovila, da je v enem letu več kot 1000 osebam odobrila posojilo mimo pravil in pogojev, ki veljajo za navadne občane, je povedal predsednik komisije Goran Klemenčič. Je pa poudaril, da to še ni nepravilnost.
LJUBLJANA> Za to, da bi ugotovili, ali je šlo v primeru omenjene banke za nepravilnosti, bi bilo treba po Klemenčičevih besedah pogledati vsak primer posebej, lahko pa omenjeno “odstopanje nakazuje na to, da je mera odločanja o tem, kdo bo dobil posojilo pod enimi in kdo pod drugimi pogoji, nekoliko preširoka”.
Na novinarski konferenci so prisotni člani vodstva komisije danes razkrili, v kakšni fazi so posamezni primeri preverjanja sumov korupcije. Klemenčičev namestnik Rok Praprotnik je glede preverjanja, ali je šlo pri najemu prostorov za Nacionalni preiskovalni urad, za korupcijo, dejal, da je postopek v zaključni fazi. V zadnjem času je komisija pridobila veliko dodatnih dokumentov in opravila nekaj novih pogovorov. Praprotnik upa, da bo zadeva na koncu “zaključena z neko končno odločitvijo komisije”, v kolikor bodo pri ugotovili sistemske napake, pa namerava komisija pristojnim organom priporočiti sprejetje ustreznih sistemskih varovalk, pojasnjuje. V zaključni fazi je tudi preverjanje suma korupcije pri obnovi hiše nekdanje vodje kabineta predsednika vlade Simone Dimic, na podlagi katerega je komisija tudi začela preiskavo odobravanja posojil v bankah.
Vsaka vlada ima svoje “ljubljence”
Na novinarski konferenci, namenjeni predstavitvi poročila o delu komisije v letu 2010, je Klemenčič komentiral tudi navedbe iz poročila, da je komisija pri svojem delu s posebno analizo ugotovila, da v obdobju vsake vlade obstaja določena skupina podjetij, ki v tistem času zelo povečala poslovanje z državo. Po navedbah Klemenčiča slednje kaže, da je finančna slika med javnim in zasebnim v Sloveniji “izrazito deformirana in da pomemben del državnega proračuna sledi zasebnim podjetjem, vezanim na menjave oblasti”.
Imen ne razkrivajo
Imen omenjenih podjetij na komisiji novinarjem danes niso želeli razkriti, saj se v posameznih primerih vodijo nekateri postopki (15 jih poteka), prav tako pa podjetjem brez trdnih dokazov ne želijo delati poslovne škode. “Sama analiza namreč še ne pomeni, da če eno podjetje pod eno oblastjo izpade ali pride noter pod drugo oblastjo, da je kar narobe. To, da je neko podjetje izpadlo, lahko namreč pomeni tudi to, da je nova oblast ravnala gospodarno, ker je bilo denimo prejšnje nesmotrno prilepljeno na državni proračun,” pojasnjuje Klemenčič.
Državljanom omogočiti vpogled
Je pa Klemenčič danes povedal, da na komisiji že razvijajo ustrezno metodologijo, ki jim bo v prihodnje pomagala preverjali tudi to, kdaj je šlo za upravičeno sodelovanje z državo in kdaj ne. Njihova želja, za katero si bodo prizadevali, pa je, da bi državni organi nekoč omogočili vmesnik, preko katerega bi lahko vsak v vsakem trenutku pogledal, s katerimi podjetji je posloval določen državni organ.
Premalo sumov korupcije dobi epilog na sodišču
Kar se tiče učinkovitosti državnih organov pri preganjanju korupcije, Klemenčič ni zadovoljen s tem, da le malo sumov korupcije - “krepko pod 10 odstotki” - ki jih ugotovi komisija, dočaka epilog na sodišču. Za slednje je, kot pravi Klemenčič, veliko razlogov, ki “jih ni mogoče strniti v preprosto obtožbo, da je slovensko pravosodje neučinkovito. Je pa nedvomno težava v prioritetah in obdelavi tovrstnih dejanj. In temu bo treba v prihodnosti posvetiti neprimerno več pozornosti,” je dejal Klemenčič.
Največja težava je sistemska korupcija
Glede splošnega vprašanja korupcije v državi, Klemenčič ocenjuje, da je največja težava sistemska korupcija, slednja pa se lahko toliko bolj razrašča tudi zato, ker so nadzorne inštitucije finančno in kadrovsko podhranjene, nekatere imajo tudi pomanjkljivo neodvisnost. “Tipično slovensko. Kupimo si kakovosten in dober avto, potem pa nimamo za bencin,” ob tem ugotavlja Klemenčič.
STA