Dvomov ni več: volitve bodo 13. julija
Ustavni sodniki so včeraj pritrdili predsedniku republike, ki je za dan predčasnih volitev v državni zbor določil 13. julij. Predsednik se je pri razpisu volitev držal ustavnih rokov. Če bi volitve razpisal za jesen, kot so to od njega zahtevali vlagatelji pobud, bi šele zares kršil ustavo, ugotavljajo ustavni sodniki.
LJUBLJANA > Ustavni sodniki so včeraj vse tri zahteve za presojo ustavnosti odloka, s katerim je Borut Pahor za 13. julij razpisal predčasne volitve, brez glasu proti zavrnili oziroma zavrgli. Zahtevo za ustavno presojo, pod katero se je prva podpisala Spomenka Hribar, podpiralo pa jo je tudi uredništvo Mladine ter stranki Solidarnost in Združena levica, je sodišče zavrnilo kot neutemeljeno. Zahteva pobudnikov ni vzdržala v trditvah, da bi volitve v poletnih mesecih državljanom jemale aktivno in pasivno volilno pravico.
Pahor ni imel druge izbire
“Tudi če bi šlo za poseg (v volilno pravico op. a.), je tak poseg dopusten v primerih, ki jih določa ustava,” so ugotovili ustavni sodniki. V primeru volitev Pahor ni imel druge izbire, kot da razpiše volitve najkasneje dva meseca po razpustitvi parlamenta. Če bi predsednik republike volitve razpisal za jesenski čas, bi šele kršil ustavo, so dali vedeti njeni varuhi.
Ustavno sodišče včeraj še ni sprejelo odločitve o ustavni pritožbi Janeza Janše na sodbo v zadevi Patria. Janša volitvam 13. julija ne nasprotuje. Čim dlje bi prestavljali volitve, težje bi bile posledice, je dejal in dodal, da mu ni jasno, kaj so pobudniki ustavne presoje želeli doseči.
O pobudi, ki sta jo na ustavno sodišče vložili stranka Krščanski socialisti Slovenije in društvo Davkoplačevalci se ne damo, je ustavno sodišče povedalo, da zanjo ni pristojno. Trditve pobudnikov, da Pahor državnega zbora ni razpustil v pravilnih rokih, se namreč nanašajo na akt o razpustitvi državnega zbora, ki pa ni predpis, o katerem bi lahko odločalo ustavno sodišče. Zavržena je bila tudi pobuda poslanca Ivana Vogrina. Njega je sodišče na kratko odpravilo z ugotovitvijo, da posamezni poslanec ne more zahtevati ustavne presoje; to bi lahko naredila le tretjina poslancev.
Odločitev, ki krepi upanje
Predsednik Pahor se je odzval pol ure za tistim, ko je ustavno sodišče posredovalo javnosti svojo odločitev. Pravi, da je odločitev ustavnega sodišča odpravila sleherni dvom, da je je bila njegova izbira datuma volitev sporna. Odločitev po njegovem hkrati potrjuje, da je v nastalih razmerah za državo najbolje, da čim prej dobi vlado s polnimi pooblastili. “Dejstvo, da bomo dobili vlado kmalu po poletnih počitnicah, nam sme vzbujati nekaj upanja, da bomo končno gospodar svoje usode,” je poudaril Pahor. “S tem je močno okrepljeno upanje na politično, gospodarsko, socialno in vsako drugo okrevanje države,” je dodal.
JANA KREBELJ