Opozicija je segla do 42, v petek se tehta še koalicija
Poslanci so predlog ustavne obtožbe predsednika vlade Janeza Janše podprli z 42 glasovi. Proti jih je bilo 44. Za uspeh ustavne obtožbe bi morale predlagateljice LMŠ, SD, Levica in SAB zbrati 46 glasov. Koalicija in opozicija se bosta vnovič stehtali v petek, ko bo pred poslanci predlog za razrešitev predsednika državnega zbora Igorja Zorčiča.
LJUBLJANA > Janez Janša je med poslance prišel za pol ure, pa ne da bi se branil očitkov iz ustavne obtožbe - ti se mu zdijo absurdni in nevredni prepiranja -, ampak da bi predstavil soočanje vlade z epidemijo in okrevanje po njej ter nanizal, česa vse doslej niso naredile leve vlade.
Janša: “Pred nami je optimističen čas”
Pred nami je leto okrevanja, ki bo hitrejše kot drugod po EU, trdi Janša: “Pred nami ni neka katastrofa ali ledena gora, ki se slika v ustavni obtožbi, ampak zelo optimističen čas, razen če ga bomo sami pokvarili.” Tak scenarij lahko prepreči nagajanje, streljanje v hrbet, organizacija zborovanj brez spoštovanja zaščitnih ukrepov, pozivanje ljudi, naj se ne cepijo, je naštel.
Opozicijo je pozval, naj bo konstruktivna pri sprejemanju pomembnih zakonov, kot so zakon o dolgotrajni oskrbi ali zakon o investicijah v zdravstvu. Apeliral je, naj opozicija s proceduralnimi potezami ne zavira normalnega dela, tako kot je to storila z neizglasovanjem dnevnega reda majske seje. “Če boste zbrali dovolj glasov, postavili drugo vlado, jo pač postavite, dokler pa tega ne zmorete, ne nagajajte tam, kjer to škodi vsem,” je navrgel opoziciji.
Nič o tožilcih in STA
V svojem nastopu se je dotaknil le očitka iz ustavne obtožbe, da vlada ni nabavila dovolj cepiva. Če bi pozabili naročati cepiva, po njegovem ne bi bili v evropskem povprečju po precepljenosti. Na očitka, da opušča zakonsko dolžnost financiranja javne službe Slovenske tiskovne agencije (STA) in seznanitev vlade z imenoma kandidatov za evropska delegirana tožilca, se ni odzval niti z besedo. Se je pa obregnil ob trditve predlagateljev, da krši ustavo. Pod predlog ustavne obtožbe se je podpisala tudi stranka, ki v svojem programu nasprotuje z ustavo določeni predstavniški demokraciji, tržnemu gospodarstvu in zasebni lastnini, zato so takšne trditve absurd, je dejal.
Takšen Janšev nastop je bil za ušesa Janija Möderndorferja (LMŠ), ki je v imenu predlagateljev predstavil obtožbo, navaden politični pamflet: “Na začetku sem najprej mislil, da se je zmotil, da je mislil, da je prišel na eno drugo sejo ...”
Predlagatelji v premierjevem delovanju vidijo jasne kršitve zakonov in ustave. Pri opustitvi nabave zadostne količine odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer/BioNTech in Moderna je Janša kršil pravico ljudi do zdravstvenega varstva, kot jo določata ustava in zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, menijo. V tem vidijo tudi znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in zlorabo uradnega položaja.
Pri STA vlada krši zakon o STA in sedmi protikoronski zakon. “Financiranje javne službe STA ni odraz dobre volje vlade, niti ni usluga, ampak zgolj zakonska dolžnost,” je izpostavil Möderndorfer. Dogajanja okoli STA je del širše zgodbe napadov na medije, opozarjajo predlagatelji.
Bo vlada razveljavila postopek?
Osebno vojno premier po prepričanju predlagateljev Janša bije tudi s tožilci. S tem krši 2. člen ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna država, in zakon o državnem tožilstvu, ki v postopku imenovanja evropskega delegiranega tožilca vladi dajeta zgolj seznanitveno vlogo. Janša sklepa o imenovanju že izbranih tožilcev preprosto ne uvrsti na vladno sejo.
Neuradno naj bi imela vlada namen razveljaviti celoten postopek imenovanja evropskih delegiranih tožilcev ter razpisati nov poziv k vložitvi kandidatur. Generalni državni tožilec Drago Šketa je včeraj opozoril, da bi takšna odločitev vlade pomenila arbitrarni poseg v neodvisnost in samostojnost državnega tožilstva. Bila bi nezakonita in v nasprotju z ustavo.