DZ po zakonu o delovnih razmerjih še o finančnih zakonih

LJUBLJANA >“Če je trg dela tog, tuji investitorji ne pridejo v Slovenijo, domača podjetja pa si ne upajo zaposlovati,” je potrebo po večji fleksibilnosti trga dela pojasnil Gregor Virant (DL). Bolj ko je trg dela odprt, manj brezposelnih bomo imeli, je ugotovil.

Vlada je predlog zakona v veliki meri spisala z mislijo na mlade, ki končajo študij in ne morejo najti zaposlitve, je nadaljeval Virant. Po drugi strani delovna mesta ustvarjajo delodajalci, zato v DL podpirajo poenostavitev postopkov odpovedi pogodb o zaposlitvi in se bodo zavzemali za to, da bi delodajalce še bolj razbremenili.

Dileme mladih brezposelnih

V DL s predlogom zakona niso povsem zadovoljni, še posebej odločno nasprotujejo kvotam, s katerimi naj bi določili najvišji dopustni delež zaposlitev za določen čas pri posameznem delodajalcu. Alternativa pogodbi za določen čas pogosto ni pogodba za nedoločen čas, temveč brezposelnost, je dejal Virant. “In če se mlad brezposelni odloča, ali bo vzel pogodbo za določen čas ali pa ostal brezposeln, kaj mislite, kako se bo odločil?”

O novem zakonu o delovnih razmerjih in o noveli zakona o urejanju trga dela se tako koalicija kot socialni partnerji še usklajujejo. Minister za delo Andrej Vizjak je v torek povedal, da vlada ne vztraja nujno pri vseh predstavljenih rešitvah, in izrazil prepričanje, da bo mogoče za drugo branje v DZ pripraviti dopolnila, ki bodo sprejemljiva za vse.

Danes je Vizjak ponovil, da si vlada prizadeva najti takšno rešitev, s katero bo delodajalce prepričala k zaposlovanju za nedoločen čas, kadar za sklenitev pogodbe za določen čas ni objektivnih razlogov. Kot enega od predlogov, da bi destimulirali zaposlovanje za določen čas, je omenil obveznost delodajalca, da tudi v primeru zaposlitve za določen čas delavcu izplača odpravnino. Vlada razmišlja tudi o tem, da bi za te delavce veljali višji prispevki za zavarovanje za primer brezposelnosti kot za zaposlene za nedoločen čas.

Za boljše poslovno okolje

Številni razpravljalci so menili, da je treba predvsem zagotoviti takšno poslovno okolje, ki bo podjetjem omogočilo povečanje konkurenčnosti. Če ne bo razmer za nova delovna mesta, tudi najbolj fleksibilna delovna zakonodaja ne pomaga, je opozoril Gašpar Gašpar Mišič (PS). Država bi morala zato razpoložljivi denar in novo zadolževanje usmeriti v večje infrastrukturne projekte, ki bi omogočili zagon gospodarstva.

Če bodo delodajalci lahko prilagajali delovno silo svojim potrebam, bomo omogočili rast, je potrdil Vizjak. Janja Klasinc (PS) pa je opozorila, da morajo biti rešitve takšne, da bodo zadovoljni tudi delavci. V Evropi je zmagala miselnost, da je treba jemati samo delavcem, jim zniževati plače, odpuščati, zmanjšati pomoč za primer brezposelnosti in socialne transferje, je bila kritična. Delovna zakonodaja mora biti po njenih besedah takšna, da bo delavec varen, delodajalca pa ne bodo stiskali za vrat slabi delavci, ki jih ne more opustiti.

Omejili bi agencijsko delo

Matej Tonin (NSi) je naštel rešitve, ki bodo za delavce po novem bolj ugodne. Tako bo lahko delavec odpovedal delovno razmerje, kadar delodajalec zanj ne bo plačeval prispevkov, uvedli bodo solidarnostno odgovornost matičnega podjetja za prezaposlene v tako imenovana slamnata podjetja, in omejili agencijsko delo, ki ga je Tonin označil za novo obliko suženjstva.

DZ izredno sejo nadaljuje s predlogi treh finančnih zakonov, ki jih vlada predlaga z namenom zagotovitve dodatnega proračunskega denarja. Najprej se je posvetil predlogu novele zakona o dohodnini, ki bo prepolovila posebno olajšavo za študentsko delo, odpravila olajšave za čezmejne dnevne delovne migrante ter uvedla cedularno obdavčitve prihodkov od najemnin. Vlada pa je v predlog novele zakona vgradila tudi nekaj spodbud, denimo uvedbo pavšalne obdavčitve za mikro podjetja in samostojne podjetnike.

STA