Državni zbor spremenil meje v 15 od 88 volilnih okrajev

LJUBLJANA > Vseh 15 volilnih okrajev, ki se jim spreminjajo meje, je v vzhodni polovici države. V volilni enoti Postojna ostaja vse enako, kot je bilo doslej.

Spet gredo lahko na ustavno sodišče

Nekoliko drugačen volilni zemljevid je najmanjši skupni imenovalec, ki ga je uspela najti politika za uresničitev odločbe ustavnega sodišča. To je pred dobrima dvema letoma ugotovilo, da se okraji zaradi priseljevanja in odseljevanja ljudi po velikosti med seboj razlikujejo že za toliko, da ni več mogoče govoriti o enaki volilni pravici za vse volilce. V največjem okraju (Grosuplje), denimo, je poslanca volilo skoraj 32.000 volilcev, v najmanjšem (Hrastnik) pa nekaj manj kot 8000.

Bolj enostavne volitve manjšinskih poslancev

Pripadniki narodnih manjšin svojih poslancev v DZ ne bodo več volili po zapletenem borda sistemu, ampak po enokrožnem večinskem volilnem sistemu. Spremembo sta predlagala manjšinska poslanca Felice Žiža in Ferenc Horvath, ki opažata, da morda sistem rangiranja in točkovanja kandidatov pri volilcih povzroča preveč zmede. Po novem bodo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti glasovali samo za enega kandidata. Zmagal bo tisti, ki bo dobil največ glasov.

S spremembami, ki se bodo zdaj uveljavile, se razlike v velikosti okrajev zmanjšuje na razmerje 1:2,7. Ta rešitev je kompromisna, je pred poslanci poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik: “88 različnih želja in predlogov je nemogoče upoštevati, ne glede na to, kdo je ministrica ali minister za javno upravo.” Na opozorila, da so popravki tako minimalni, da ne odpravljajo neustavnosti, pa je odgovoril, da bo imel vsakdo možnost spremenjeni zakon ponovno spodbijati na ustavnem sodišču: “Nekoliko nehigienično pa je, da se že vnaprej stopa v čevlje ustavnih sodnikov in napoveduje njihovo odločitev v primeru, če bo prišlo do ponovne presoje.”

Za preferenčni glas niso zbrali 60 glasov

Pred odločanjem o spremembah meja volilnih okrajev so poslanci že dvakrat poskušali ukiniti okraje in uvesti preferenčni glas. Tako bi bile volitve poslancev podobne volitvam v evropski parlament. Za takšno rešitev sta bili poleg večine opozicije tudi NSi in SMC, vendar vsi skupaj niso uspeli zbrati 60 glasov, kolikor bi jih potrebovali.

Ker v tem mandatu ne kaže, da bi dobili 60 glasov, in ker bi se ob nespremenjeni zakonodaji lahko pojavil dvom v legitimnost volitev, so v NSi in SMC pristali na to, da je treba neustavnosti odpraviti vsaj s spremembo meja okrajev, za kar je bila potrebna navadna večina glasov. Ves čas so bili za to tudi v SDS in Desusu, kjer menijo, da okraji omogočajo enakomerno zastopanost poslancev iz vse države in ne le iz urbanih središč.

Danes je predlog za spremembo meja volilnih okrajev podprlo 45 poslancev, proti jih je bilo 28, vzdržanih pa deset.

Rešitev po meri SDS?

Iz opozicije so prihajala opozorila, da so razlike v velikosti okrajev še vedno prevelike. Poraja se “veliko tveganje, da so tudi spremenjene meje ustavno sporne”, je opozoril Rudi Medved iz LMŠ, ki je kot minister za javno upravo nekoč že pripravil predlog novih meja okrajev, kjer bi lahko število volilcev med okraji odstopalo za največ 15 odstotkov.

V večjem delu opozicije se tudi ne morejo znebiti občutka, da so sicer malenkostne spremembe, ki jih je danes potrdil DZ, pisane na kožo volilnim potrebam stranke SDS. “Predvsem stranka SDS si je na tak način izrisala še nekaj dodatnih volilnih okrajev, ki jim bodo zelo verjetno na naslednjih volitvah prinesli več poslanskih sedežev,” je opozoril Matej T. Vatovec iz Levice.

Branko Grims (SDS) je to zavrnil. Predsednik SDS Janez Janša je bil doslej izvoljen v največjem okraju Grosuplje, ki se zdaj deli. V tem okraju bo Janša, kot strankin najbolj prepoznavni obraz, po novem lahko nagovarjal manjše število ljudi “in bo zato logično tudi iztržek za stranko nekoliko nižji”, je obrazložil. Govoriti, da je to v korist SDS, je po Grimsovih besedah popolno neznanje, preprosta človeška zavist in neumnost.