DZ preimenoval primorski praznik in sprejel zakon o Skoku

Predlog so v parlamentarni postopek konec lanskega leta vložili poslanci Svobode, SD in Levice, in predvideva, da bomo 7. avgusta obeleževali dan Triglava, saj je 7. avgusta leta 1895 Jakob Aljaž na vrhu Triglava postavil stolp. Aljažev stolp pa je po navedbah predlagateljev postal brezčasen simbol slovenske samostojnosti, odpora proti potujčevanju in narodne identitete. Predlagatelji menijo, da si Triglav kot temeljni simbol slovenskega naroda zasluži mesto v koledarju državnih praznikov. Praznik ne bo dela prost dan.

V teku parlamentarnega postopka pa je aktualna koalicija predlog razširila. Koalicijski poslanci so namreč na seji matičnega odbora z dopolnilom posegli v poimenovanje praznikov Prekmurcev in Primorcev. Predlagali so, da se iz imena praznika priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom briše "priključitve Prekmurja", v imenu praznika priključitev Primorske k matični domovini pa bi "priključitev" nadomestila "vrnitev".

V okviru novih poimenovanj bomo torej v Sloveniji v prihodnje 17. avgusta zaznamovali praznik združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, 15. septembra pa praznik vrnitve Primorske k matični domovini.

Sprejet tudi zakon o Skoku

DZ je s 47 glasovi za in 35 proti po nujnem postopku sprejel zakon o Skoku, katerega cilj je pregon korupcije. Zakon, ki je naletel na resne pomisleke tožilstva in sodstva, med drugim določa preoblikovanje Specializiranega državnega tožilstva (SDT) v tožilski organ Skok in ustanovitev novega sodišča za zadeve s tega področja.

Poslanci so sprejeli tudi vsa koalicijska dopolnila. Med drugim so predlagali ureditev višine plače za sodnike, ki bodo imenovani na specializirano kazensko sodišče. Zavrnili so opozicijska dopolnila, kjer so predlagali črtanje ključnih členov. SDT se bo preimenovalo v Specializirano tožilstvo za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Zakon na novo opredeljuje tudi katalog kaznivih dejanj ter spreminja posamezne pristojnosti pri razpisovanju prostih mest, imenovanju in ocenjevanju državnih tožilcev.

Določa tudi ustanovitev novega sodišča. Namesto štirih specializiranih oddelkov bodo ustanovili Specializirano sodišče RS za sojenje v zadevah korupcije in organiziranega kriminala. Sodišče bo imelo položaj okrožnega sodišča, sedež v Ljubljani in krajevno pristojnost za območje celotne države. Za odločanje o pritožbah pa bo pristojno izključno pristojno Višje sodišče v Mariboru.

Sodstvo in tožilstvo opozarjata, da so rešitve premalo domišljene, glasna so tudi svarila, da ne bodo dosegle bolj učinkovitega pregona korupcije in kriminala. Opozarjajo, da bi zakon celo povzročil zastoje v postopku in povečanje političnega vpliva na njihovo delo.

Minister za pravosodje Mihael Zupančič je med obravnavo poudarjal, da je zakon ključen za pregon korupcije in organiziranega kriminala. Izpostavljal je, da zakon organom, kot so Nacionalni preiskovalni urad, SDT in specializirani oddelki sodišča, daje boljše pogoje za delo, jasnejše pristojnosti in trdnejšo povezavo.

Tudi v koalicijskih SDS ter NSi, SLS in Fokus so poudarjali, da prinaša bolj specializirano in povezano obravnavo najbolj zahtevnih kaznivih dejanj. V Svobodi, SD in Levici pa so izpostavljali, da gre za podreditev organov pregona politiki, ter neprimeren katalog kaznivih dejanj in podaljšanje postopkov. Resnica je napovedala, da bo predlog podprla, saj menijo, da sedanji sistem pregona teh kaznivih dejanj ne daje rezultatov.