DZ sprejel nepremičninski davek

LJUBLJANA > Premierka Alenka Bratušek je v zahvali za podporo dejala, da je izpolnila obljubo, ki jo je dala ob prevzemu mandata, namreč da bo naredila vse, da bi svoje težave rešili sami.

Proračun in s tem zaupnico vladi so po maratonski seji, ki je trajala kar 20 ur, izglasovali poslanci koalicijskih strank. V opoziciji so namreč pred glasovanjem napovedovali, da bodo glasovali proti. “Vlada od tistega, kar je obljubila, ni naredila nič drugega, kot da je zviševala davke,” je dejal Andrej Šircelj (SDS) in proračunu očital, da Slovenije ne bo popeljal iz krize.

Primanjkljaj naj bi se znižal

Vlada s proračunoma za prihodnji leti zasleduje cilj konsolidacije javnih financ. Proračunski primanjkljaj, ki je za letos dovoljen v višini 1,5 milijarde evrov, naj bi se prihodnje leto znižal na eno milijardo evrov, kar izraženo v deležu BDP pomeni 2,9 odstotka. Leta 2015 se bo dodatno znižal na 2,4 odstotka BDP.

Preverjanje zaupanja v DZ v roku enega leta je aktualna vlada zapisala že v koalicijski pogodbi, poteza Bratuškove, ki se je za to odločila prej, pa je marsikoga presenetila. Sama je bila prepričana, da bo zaupnica izglasovana, v nasprotnem primeru bi namreč sledile predčasne volitve in spopadanje z razmerami brez operativne vlade s polnimi pooblastili.

“Če bomo še naprej delali tako, bomo v drugi polovici naslednjega leta prav gotovo beležili pozitivno gospodarsko rast in še manj brezposelnih,” je po glasovanju nagovorila poslance. Sama verjame, da bodo ob takšnem delu vlade tudi “državljani in državljanke prav kmalu občutili pozitivne učinke našega dela”.

Dolga noč

Podobno je dejal finančni minister Uroš Čufer, ki sprejeti proračun vidi kot znak, da se je vladna koalicija sposobna dogovoriti in to izpeljati, kar je dobra popotnica za naprej.

Poslanci opozicije so ob obravnavi proračunov za prihodnji dve leti opozarjali, da sta nerealna in nista razvojno naravnana, med prihodki pa da ne upoštevata drugega kot nove davke. Še posebej so nasprotovali davku na nepremičnine, katerega uvedbo s 1. januarjem 2014 je DZ prav tako sprejel danes.

Poslanci opozicije so v nezadovoljstvu nad sprejemanjem zakona o davku na nepremičnine po nujnem postopku pri glasovanju o vloženih dopolnilih s pridom izkoriščali poslovniške določbe, po katerih ima vsak pred glasovanjem možnost obrazložitve glasu. DZ se je tako v dolgih nočnih urah le počasi prebijal skozi veliko število dopolnil. Pri tem je uspelo opoziciji prepričati poslance koalicije, da so podprli dopolnilo, s katerim so plačila davka oprostili tudi humanitarne organizacije.

Davek naj bi navrgel 400 milijonov evrov letno

Davek na nepremičnine bo državi in občinam prinesel skupaj približno 400 milijonov evrov letno. Od tega si bi v prvih treh letih večji delež vzela država, zatem pa ga bo delila z občinami.

Davčna osnova bo posplošena tržna vrednost, zapisana v registru nepremičnin. Za stanovanjske stavbe bo osnova v prvih dveh letih nižja, in sicer bo za leto 2014 znašala 80 odstotkov, za leto 2015 pa 90 odstotkov posplošene tržne vrednosti. Davčna osnova je ena glavnih točk kritik nasprotnikov davka. Opozarjajo namreč, da je posplošena tržna vrednost v veliko primerih daleč od realnega stanja, zaradi česar bo davek nepravičen.

Zadostna podpora danes izglasovani zaupnici ni bila pravzaprav nikoli pod vprašajem, saj je bil proračun kljub nekaterim pomislekom o obdavčenju nepremičnin usklajen. Nekaj več nesoglasij je bilo v koaliciji glede davka na nepremičnine, a so se tudi o tem - vsaj v Desus s stisnjenimi zobmi - dogovorili. To je pomembno predvsem zato, ker bo zakon skoraj zagotovo doživel odložilni veto državnega sveta in ob vnovičnem glasovanju v DZ potreboval podporo absolutne večine, torej 46 poslancev.

Proračun za leto 2014 je DZ sprejel že decembra lani, njegove spremembe pa so potrebne zaradi bistvenega poslabšanja napovedi o gospodarski aktivnosti. Medtem ko je veljavni proračun temeljil na vrnitvi k skromni gospodarski rasti že v letu 2014, pa si te po novih napovedih ne moremo obetati prej kot leta 2015.

Visoka pričakovanja

Proračunski prihodki so prihodnje leto predvideni v višini 8,6 milijarde evrov, odhodki pa bodo znašali 9,6 milijarde evrov. V primerjavi z letošnjim proračunom to pomeni, da se bo moral primanjkljaj oklestiti za krepke pol milijarde evrov. V letu 2015 se prihodki povečujejo za nekaj milijonov evrov, bolj pa se zmanjšuje poraba, tako da se bo proračunski primanjkljaj zmanjšal na 859 milijonov evrov.

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede upravljanja s proračunom, kot že nekaj prejšnjih let pa tudi tokrat vsebuje ukrepe za zmanjšanje porabe. Tako se med drugim zmanjšujejo izdatki za sofinanciranje investicij občinam, odpravlja se valorizacija pokojnin in socialnih transferjev ter določa obveznost zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju.

Koalicija je Bratuškovi s potrditvijo proračuna dala ne le zaupnico temveč tudi odgovornost. “Upamo, da bo celotna vlada našo podporo razumela v smislu visokih pričakovanj, ki jih imamo glede potrebnih nujnih ukrepov,” je dejal Marko Pavlišič (DL). Prav tako je Jani Möderndorfer (PS) opozoril, da daje zaupnica vladi še večjo odgovornost. “In ta odgovornost je, da Slovenijo povleče iz krize,” je dejal.

STA