DZ sprejel zakon o odškodninah za izbrisane

LJUBLJANA > Upravičenec do povračila škode bo izbrisani iz registra stalnega prebivalstva z urejenim statusom v Sloveniji, bodisi z dovoljenjem za stalno prebivanje ali slovenskim državljanstvom. Z ureditvijo statusa je namreč po prepričanju vlade izbrisani pokazal interes oziroma željo za nadaljnje prebivanje v Sloveniji.

Do odškodnine bodo upravičeni tudi tisti, ki so za status zaprosili po prvotni zakonodaji, a ga niso dobili, po prenovljeni zakonodaji pa zanj niso zaprosili. Krog upravičencev bo tako po navedbah notranjega ministrstva obsegal približno 12.000 od skupaj nekaj več kot 25.000 izbrisanih.

Poleg denarne odškodnine bodo ti izbrisani upravičeni tudi do več oblik pravičnega zadoščenja, med drugim do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, do vključitve in prednostne obravnave v programih socialnega varstva, do olajšav pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, do državne štipendije, do enakega obravnavanja pri reševanju stanovanjskega vprašanja ter do dostopa do izobraževalnega sistema.

Nekaj poslancev je sicer tudi med današnjim tretjim branjem zakona obrazlagalo svoje glasove, oglašali pa so se zlasti iz vrst SDS, ki jih zakon ni prepričal.

Poslanec SDS Branko Grims je ponovil, da so “deset let poslušali, kako ni možnih odškodnin”, zdaj pa sprejeli zakon ravno o tem. Opozoril je, da vsi tisti, ki so ta leta zavračali dogovore, nosijo odgovornost za posledice sprejema tega zakona, s katerim ne bo nihče zadovoljen. Zakonu so nasprotovali tudi vsi prisotni poslanci SLS in NSi.

Finančne posledice izplačila odškodnin bodo po okvirni metodologiji znašale približno 130 milijonov evrov, odškodnine pa se bodo izplačevale v petih obrokih. To je manj, kot če ne bi upoštevali sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in bi izbrisani vlagali odškodninske zahtevke pred tem sodiščem, je vseskozi pojasnjeval notranji minister Gregor Virant.

V SDS so medtem ocenjevali, da bi lahko bil ta strošek bistveno višji in bi lahko dosegel pol milijarde evrov, v najslabšem primeru pa celo več kot milijardo evrov.

Z zakonom niso zadovoljni niti izbrisani in njihovi predstavniki, ki menijo, da poslanci ukrepe sprejemajo mimo potreb in volje izbrisanih.

Odškodninsko shemo je Virant že septembra letos predstavil v Strasbourgu na zasedanju Odbora ministrskih namestnikov Sveta Evrope, namenjeno nadzoru nad izvrševanjem sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, predvidoma pa bo tja znova odpotoval v začetku decembra in predstavil sprejeti zakon.

Predstavniki izbrisanih že napovedujejo ustavno presojo

Predstavniki izbrisanih že napovedujejo ustavno presojo danes sprejetega zakona o odškodninah za izbrisane. Na Evropskem sodišču za človekove pravice čaka 1000 tožb, sledile bodo še nove, napovedujejo. Po njihovem prepričanju je zakon nova sramota za Slovenijo kot pravno državo, zato pričakujejo, da za Evropo odškodninska shema ne bo ustrezna.

Vodja Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Aleksandar Todorović je ponovil, da predstavniki izbrisanih z zakonom niso zadovoljni in da se ne gre toliko za denar kot pa za princip. Po njegovem mnenju bi namreč morali, vsaj moralno, kaznovati odgovorne za povzročene krivice izbrisanim.

Končno besedo o zakonu bo sicer imelo evropsko sodišče. Če bo ocenilo, da je odškodninska shema ustrezna, novih tožb glede te problematike po navedbah notranjega ministra Gregorja Viranta ne bo vzelo v obravnavo.

Medtem ko je minister glede ocene Evropskega sodišča o shemi optimističen, izbrisani pričakujejo, da zakon za sodišče ne bo dovolj. Todorović se je danes obregnil zlasti ob omejevanje odškodnine, ki bi jo upravičenec lahko dobil po sodni poti, saj gre po njegovem za neposredno vplivanje politike na zakonodajo.

Matevž Krivic iz Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije pa je pojasnil, da so se v društvu pri svojih zahtevah najprej odpovedali vsem obrestim, nato pa še predlagali, naj se preostali dolg vsaj do neke mere realno oceni in njegovo izplačilo raztegne na 20 let.

“Ker so politiki vedeli, da na tak predlog nimajo razumnega odgovora, so se sramotno lagali in sprenevedali, kot da za to ne vedo. In so sprejeli zakon, ki je nova sramota za Slovenijo kot pravno državo. Zdaj bodo o tem, kaj je realna odškodnina, morali odločiti v Strasbourgu. O tem, ali se lahko pri tem več kot polovico izbrisanih, ki se vse od izbrisa v Slovenijo sploh niso mogli vrniti, kar spregleda, pa bo odločalo naše ustavno sodišče,” je napovedal Krivic.

Ob tem Krivic, sicer tudi nekdanji ustavni sodnik, od evropskega sodišča pričakuje, da bo najprej dokončalo svojo lansko sodbo, ki je doslej “zaradi izmikanja slovenske vlade” ni moglo. Prvi šesterici tožnikov namreč po njegovih navedbah mora poleg že priznanih 20.000 evrov nematerialne škode dosoditi še ustrezne zneske odškodnine za materialno škodo. V skladu s tem Krivic od sodišča pričakuje še, da bo presodilo tudi “popolno neprimerljivost teh zneskov s tisto miloščino, ki jo daje naš zakon”.

STA