DZ tudi tokrat ni razrešil Zorčiča z mesta predsednika državnega zbora

LJUBLJANA > Koalicijske poslanske skupine SDS, NSi in SMC so namreč v začetku maja že drugič vložile predlog za razrešitev Igorja Zorčiča, ker je tudi po izstopu iz koalicijske SMC in vstopu v poslansko skupino nepovezanih poslancev (NeP), ki je v opoziciji, ostal na položaju predsednika DZ. Še pred tem ga je koalicija s 47 poslanskimi podpisi pozvala k odstopu.

Ob prvem poskusu konec marca je Zorčičevo razrešitev na tajnem glasovanju prav tako podprlo 45 poslancev, en premalo za uspeh predloga. Koalicija je zatrjevala, da ima to pot dovolj glasov za njegovo razrešitev, a jim je tudi v drugem poskusu zmanjkal en glas.

Vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec je po glasovanju dejal, da bo treba z Zorčičevo razrešitvijo poskusiti še tretjič. Po Zorčičevih besedah pa je DZ ponovno dokazal, da je suverena institucija.

V koalicijskih SDS, NSi in SMC so v razpravi pred glasovanjem opozarjali, da je po dosedanji parlamentarni praksi predsednik DZ vedno prihajal iz koalicijskih vrst in vedno odstopil, ko so nastopile okoliščine, v kakršnih se je DZ znašel zdaj. Slišati je bilo tudi očitke na račun Zorčičevega ravnanja v zadnjem času, saj se je po mnenju koalicijskih poslancev postavljal na stran opozicije.

Zorčiču v bran pa so stopili v opozicijskih LMŠ, SD, Levici, SAB in NeP, ki so vsi, kot že ob prvem glasovanju, napovedali obstrukcijo. V predstavitvi stališč poslanskih skupin so predvsem apelirali na poslance Desusa, SNS in poslanca narodnih manjšin, naj Zorčičeve razrešitve ne podprejo. V omenjenih poslanskih skupinah svojih stališč niso predstavili.

Zorčič: Najboljša možnost bi bile predčasne volitve

Zorčič je v prvem odzivu po prestanem glasovanju o razrešitvi povedal, da bi bile predčasne volitve najboljša možnost. Dodal je, da bi bilo dobro, da se volitve zgodijo, saj Slovenijo v Bruslju in po Evropi gledajo kot zelo čudno državo. Sam pa težko špekulira, ali so predčasne volitve po tem glasovanju kaj bližje.

O glasovanju o njegovi razrešitvi je dejal, da "bi se koalicija morala obnašati malo bolj državotvorno. Vsi ti poskusi namreč govorijo proti temu, za kar naj bi se koalicija zavzemala, to je za stabilnost pred predsedovanjem Svetu EU". Pozdravil je glasovanje dveh poslancev, ki sta oddala neveljavni glasovnici, in se po njegovih besedah vzdržala pritiskov, ki so jih deležni koalicijski poslanci. Dodal je, da je DZ dokazal, da je suverena institucija.

Na vprašanje o predčasnih volitvah po slovenskem predsedovanju Svetu EU je povedal, da je to vprašanje večine, "če te večine ni, potem je drugi korak poskušati dobiti vsaj večino, ki bi se poenotila v bistvenih vprašanjih med samim predsedovanjem in do naslednjih volitev".

Po njegovih besedah je očitno, da zdajšnje delovanje vlade, ko uzurpira različne institucije in posega v pravosodje, deli narod.

Pojavila so se ugibanja, da bi lahko predsednik vlade Janez Janša vezal zaupnico na tretji poskus Zorčičeve razrešitve. Zorčič je na vprašanje o tem odgovoril, da bi bil to "presedan svoje vrste, namreč to bi bil direktni poseg izvršilne veje v zakonodajno vejo oblasti. Ne poznam takšnega primera, torej da bi predsednik vlade direktno z nekim institutom po poslovniku razreševal predsednika DZ. To bi bilo nezaslišano in primitivno".

Zorčič je pred današnjim odločanjem dejal, da se odpira pomembno vprašanje, in sicer kakšna bo ta funkcija predsednika DZ in samega DZ v prihodnje. Ali bo to orodje vlade, predsednika vlade ali pa bo DZ toliko samostojen, da se bo o tem sam odločal, je dodal. Poudaril je, da funkcijo predsednika DZ izvaja odgovorno, z zavedanjem o pomenu dela DZ za to državo. Po njegovem mnenju pri današnjem glasovanju ne gre za njega osebno, ampak predvsem za to, kam bodo uvrstili DZ in kakšna bo funkcija predsednika DZ v prihodnje - ali naj bo plen vsakokratne koalicije, četudi ta izgubi večino v parlamentu.