Edina še živeča narodna herojinja Andreana Družina - Olga je praznovala 100 let

Slovenija
, posodobljeno:

Delegacija Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije, na čelu s predsednikom Marijanom Križmanom, je včeraj obiskala Andreano Družina - Olgo, edino še živečo izmed 91 jugoslovanskih narodnih herojinj, in ji voščila vse dobro ob njenem stotem rojstnem dnevu.

Delegacija ZZB NOB Slovenije na čelu s predsednikom Marijanom 
Križmanom je Andreano Družina včeraj obiskala v domu starejših 
občanov v Logatcu in ji zaželela vse dobro ob 100. rojstnem 
denvu.
Delegacija ZZB NOB Slovenije na čelu s predsednikom Marijanom Križmanom je Andreano Družina včeraj obiskala v domu starejših občanov v Logatcu in ji zaželela vse dobro ob 100. rojstnem denvu.ZZB NOB Slovenije

LOGATEC > Andreana Družina - Olga je bila 21. julija 1953 proglašena za narodno herojinjo Jugoslavije. Kot aktivistka OF je leta 1942 odšla v partizane, v Dolomitski odred, nato pa se je kot borka bojevala v Šercerjevi brigadi, 15. Diviziji in VII. korpusu. “V borbah je bila petkrat težko ranjena, vendar se je vedno vračala v bojne enote in se z njimi bojevala na področju vse Slovenije. Bila je ena najhrabrejših žensk v NOB. Je edina še živeča narodna herojinja na območju nekdanje Jugoslavije,” so o Andreani Družina zapisali v Zvezi združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.

Letos 6. januarja je Olga Šercerjeva, kot so jo poznali v ilegali, praznovala 100. rojstni dan. Včeraj jo je v domu starejših v Logatcu obiskala delegacija ZZB NOB Slovenije, na čelu s predsednikom Marijanom Križmanom, in ji voščila vse dobro.

Andreana Družina - Olga je bila 21. julija 1953 proglašena za narodno herojinjo Jugoslavije. (foto: Digitalna knjižnica Slovenije)

Andreana Družina se je krojaču Gabrijelu Družini in Rozaliji Racman iz Gročane rodila 6. januarja 1920 v Zabrežcu na hišni št. 18, pri Brćinovih. Do 3. razreda osnovne šole se je šolala v Borštu; oče se je leta 1929 zaradi protifašistične dejavnosti moral preseliti v Jugoslavijo. Takoj po njegovem odhodu so italijanske fašistične oblasti aretirale Andreanino mamo Rozalijo in jo zaprle v tržaški zapor. Ko so jo naposled le izpustili, se je s štirimi otroki pridružila možu v Ljubljani, kjer je Andreana končala osnovno šolo, nato pa obiskovala meščansko in poklicno šolo. Pot jih je nato, leta 1936, ponesla v Sušak, zatem pa še v Zagreb. Andreana se je pri očetu izučila za šiviljo, v njegovi krojačnici so se sestajali komunisti, za katere je stražila, ko so sestankovali, in prenašala pošto. Pristopila je k mladinski skupini komunistov, s katerimi je raznašala protiustaške letake.