Edini učinek bo zmeda med sosedi
Po novem preprečevanje dela na črno ne bo bistveno bolj učinkovito, bodo pa ljudje bolj zaskrbljeni in zmedeni glede tega, kaj sploh še lahko počnejo. To je eden od najglasnejših očitkov zakonu o omejevanju sive ekonomije in preprečevanju dela na črno.
LJUBLJANA> Država se bo nad sivo ekonomijo, kjer naj bi se na leto obrnilo od 17 do 25 odstotkov bruto družbenega proizvoda, spravila predvsem s kaznimi, zanemarja pa preventivne ukrepe, ki bi preprečili kupovanje izdelkov in storitev pri šušmarjih ali nudenje storitev brez izdajanja računov. Prav to je bil med včerajšnjo razpravo o zakonu v državnem zboru eden največkrat ponovljenih očitkov ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Dijakom in študentom se napovedujejo novosti pri štipendiranju, ki naj bi po zagotovilih ministrstva za delo zaradi ugodnejšega ugotavljanja cenzusa povečale število prejemnikov državnih štipendij. Cenzus za pridobitev državne štipendije bo znašal 64 odstotkov povprečne plače, kar je 630 evro na družinskega člana. Trenutni cenzus znaša 380 evrov. Dijak ali študent bo lahko prejemal tudi po več štipendij hkrati. Predlog zakona o štipendiranju, o katerem so poslanci včeraj prvič razpravljali, spreminja dodatke k štipendiji, določa pa tudi, da bodo štipendijo po novem lahko prejemali le mladi po dopolnjenem 18. letu. Za mladoletne dijake so predvideni višji otroški dodatki. Državne štipendije bodo namenjene študiju na prvi in drugi bolonjski stopnji.
Kaj pa preventiva?
Preventivno bi delovala odprava administrativnih ovir za opravljanje legalnega dela, pa zmanjšanje obremenitve dela z davki in prispevki, so prepričani v opozicijskih poslanskih skupinah. Medtem pa koalicija priznava, da bi bil zakon resda lahko zastavljen bolj ambiciozno, vendar poudarja, da bo v kombinaciji še z drugimi (na primer z zakonom o graditvi objektov, ki zidavo za lastne potrebe omejuje na 30 kvadratnih metrov, zakonom o prostovoljstvu) vseeno prinesel pozitivne spremembe.
Zakon, ki ga bodo poslanci danes predvidoma dokončno potrdili (podporo so mu napovedale vse koalicijske poslanske skupine) prinaša strožji nadzor nad delom na črno in višje globe za kršilce. Če bodo nadzorni organi - inšpektorjem bo pri odkrivanju kršitev po novem pomagala tudi carinska uprava - razkrinkali zaposlovanje na črno, bo moral delodajalec plačati globo, poleg tega pa delavca zaposliti za nedoločen čas in mu plačati vse prispevke, povezane z delom, za nazaj.
Zmeda med sosedi
Največ skrbi pa poslanci namenjajo spremembam na področju sosedske pomoči. Minister za delo Ivan Svetlik poudarja, da zakon takšne pomoči ne ukinja: “Sosedska pomoč se dovoljuje še naprej pod pogoji in v obsegu, da ne bo pomenila nelojalne konkurence podjetnikom in da ne bo služila kot prikrivanje dejanskega dela ali zaposlovanja na črno.” A prav določanje teh izjem naj bi povzročalo med ljudmi največjo zmedo, zato bi bilo po prepričanju SDS prav, da sosedska pomoč v celoti ne bi štela kot delo na črno. “Z novim predlogom zakona, ki opredeljuje sosedsko pomoč v določenih primerih za delo na črno, bi bili ljudje samo zmedeni, pri sosedski pomoči zadržani, učinka na zakoniti trg delovne sile pa ne bi bilo,” svari njihov poslanec Marjan Pojbič. Podobno menijo tudi v SLS. “Prepričani smo, da si naša država ne bo opomogla, če bomo kaznovali sosedo, na primer za friziranje na domu ali za pomoč pri kmečkih opravilih. Vlada pa pravega gospodarskega kriminala ne zna in ne zmore sankcionirati,” meni Gvido Kres.
Zakon sicer predvideva, da sosedske pomoči ne bodo mogli opravljati obrtniki ali podjetja, ki isto dejavnost opravljajo na trgu. Sosedska pomoč bo prepovedana tudi pri delih na nepremičninah in premičninah, ki se uporabljajo za opravljanje dejavnosti. Zakon omejuje delo v lastni režiji na nepremičninah v lasti ali najemu ter osebno dopolnilno delo z letnim dohodkom do 6000 evrov.
JANA KREBELJ