Egon Bandelj o špekulacijah, zakaj je ladjar zaplul v medijske vode

PORTOROŽ>Splošna plovba (SP) je lani julija najprej od Banke Koper, Intereurope in KB 1919 kupila 38 odstotkov Primorskih novic (PN), novembra pa še deleže Hita in Barbare Verdnik, ter postala 52-odstotni lastnik. Koliko natanko so odšteli, sicer ne izdajo.

>Zakaj ste kupili Primorske novice?

“Finančno stanje in družbena odgovornost sta nam omogočila, da v okviru možnosti in kolikor se bo le dalo dolgo zagotovimo, da bodo PN ostale primorske.”

>Ok, ampak zakaj v medij, to je odmik od ladjarske dejavnosti.

“Res, ampak nakup večinskega deleža v PN je za nas finančno majhen zalogaj.”

>Je obstajala nevarnost, da PN ne bodo več primorske?

“No, nekateri lastniki, ki so prodajali, so v finančnih težavah.”

>Ste se vi prvi zanimali za nakup ali so lastniki PN, ki so v težavah, prišli do vas?

“Različno.”

>Za širšo javnost je vaš vstop v PN še vedno uganka. Malo morje je domnev, kaj in kdo naj bi stal v ozadju. Za koga ste torej kupili časopis, za Janšo ali za Golobiča?

“Slovenija je majhna in skoraj ne moreš narediti koraka, da te ne bi povezali s kakšnim politikom ali politično opcijo.”

>Glede na to, da ste član piranske SDS, bi zlahka sklepali, da ste kupili za Janšo?

“Moje politično prepričanje je moja osebna zadeva.”

>Ali pa tako: ključne tri odstotke ste kupili od Barbare Verdnik, vodje koprskega odbora Zares ...

“Ne drži. Nazadnje smo kupili od Hita. In ne kupujemo za nikogar.”

>No, ne naravnost, politični interesi pa so lahko zadaj. Zakaj pa ne kupite Dela ali Večera?

“Ne, mediji zunaj Primorske nas ne zanimajo, ne bomo se potegovali ne za nakup Dela ne Večera in niti ne Dnevnika.”

>SP je v lasti nemške družbe Döhle. Je ideja o nakupu PN morda prišla iz Nemčije?

“Ne, to je v pristojnosti uprave Splošne plovbe.”

>Vaš nadzorni svet Plovbe je moral odobriti nakup.

“Da, nadzorniki so posel potrdili.”

>Ali tudi Döhle vlaga v dejavnosti zunaj ladjarstva?

“Ocenjujem, da ima več kot pol premoženja izven ladjarstva.”

>Zdaj so tudi PN posredno v nemški lasti. Je v ozadju vstopa Plovbe v PN morda interes po vzpostavitvi logističnega holdinga in izkoriščanje možnosti za vplivanje na javno mnenje tudi prek časopisa?

“Nemški ladjar je v 100-odstotni zasebni lasti in ne verjamem v povezavo med nemško državo in privatnim podjetjem.”

>Poznate Hartmuta Mehdorna, avtorja zamisli o logističnem holdingu?

“Z gospodom Mehdornom nikoli nisem poslovno sodeloval, sem pa ga enkrat pred nekaj meseci videl v enem od ljubljanskih lokalov.”

>Imate v načrtu še kakšno naložbo v primorsko gospodarstvo? Pred časom ste se zanimali za hotel Palace?

“V kratkoročnem načrtu za to leto ne. Pri Kempinskem Palaceu smo si premislili pred oddajo zavezujoče ponudbe. Zakaj smo namero opustili, ne smem razlagati, saj smo se ob prevzemu razpisne dokumentacije zavezali k molčečnosti.”

V PN ne odobrava ravnanj solastnikov

>Vaš vstop v PN pri drugih lastnikih časopisa (Luka, Primorje, Dnevnik) ni bil dobrodošel. Bo to ovira za prihodnje sodelovanje?

“Enako je v SP: dejanja drugih manjšinskih lastnikov tudi pri nas niso naletela na odobravanje. Znano je, da so na skupščini, potem ko smo mi pridobili 38-odstotni delež, zavrnili izvolitev dveh naših predlaganih zastopnikov v nadzorni svet. Prav tako niso upoštevali naših želja, da bi sodelovali pri imenovanju direktorja PN. Po pridobitvi večinskega deleža v PN pa smo izkoristili določila družbene pogodbe PN, ki so jo sprejeli prejšnji lastniki, in v NS imenovali pet novih članov, da smo dosegli upravljalske pravice, ki nam jih omogoča korporativno pravo. Kako bo naprej, je težko napovedati.”

>Manjšinski lastnik PN je tudi Dnevnik. Kot lastnik PN vidite možne sinergije med časopisoma?

“Posebej za Dnevnik lahko rečem, da dejanj odgovornih in njihovega ravnanja na skupščinah PN in sejah NS pri nas ne odobravamo.”

>Je bilo podjetje PN dosedaj dobro vodeno?

“Tega zdaj še ne vem, ker do nedavnega nismo imeli nobenih lastniških deležev v časopisu. Si pa želim, da bi bilo podjetje bolj uspešno, da bi časopis več pozornosti posvečal primorskih temam, seveda v zadovoljstvo bralcev. Saj zaradi njih delamo časopise, a ne?”

>No, v razvoj medija je treba tudi kaj vložiti.

“Ni preprosto denar kar vložiti. Za dokapitalizacijo je potrebna 75-odstotna podpora družbenikov. Podjetje se mora samo financirati, z dobrim vodenjem pa se da to vedno izboljšati. Lahko zagotovim, da časopisa ne bomo izčrpavali z izplačilom dividend. Tega ne potrebujemo. Želimo, da se ves dobiček vrne v razvoj časopisa, tudi v zaposlene.”

>Menite, da se spoznate na medije?

“Mislim, da ja. Sicer pa časopis delajo novinarji, uredniki, tržniki ... in vodi jih direktor. Naši nadzorniki, ki smo jih imenovali v nadzorni svet PN, pa so strokovnjaki na svojih področjih in prepričan sem, da bodo dobro opravljali delo v nadzornem svetu.”

>Srečko Prijatelj trdi, da sedi v priporu zaradi Splošne plovbe, ker je skupaj z manjšinsko lastnico Plovbe, družbo Mercata, opozarjal na netransparentno prodajo državnega deleža Döhleju.

“Stališče Splošne plovbe, ki seveda ni bila v vlogi prodajalca državnega premoženja, je in bo, da je bila prodaja transparentna in maksimalno učinkovita za državo Slovenijo. Manjšinska lastnica Plovbe Mercata je vložila tožbo za razveljavitev prodaje in na prvi stopnji gospodarskega sodišča v Ljubljani spor izgubila. Zdaj teče postopek pritožbe in ga v tej fazi ne smemo komentirati. Malo pa me preseneča, da so za vas še vedno zanimive zarote in pravljice gospoda Prijatelja, ki o pomorskem gospodarstvu nima nobenega znanja in ni nikoli hotel slišati strokovnih argumentov Splošne plovbe na svoje nebuloze.”

>Magnetogram seje vlade iz leta 2006 kaže, da je bilo govora o prodaji Plovbe Döhleju že leto dni pred dejansko dražbo (na njej sta tekmovala Döhle in Luka Koper) in prodajo. Ni iz tega jasno, da je bila prodaja vnaprej dogovorjena s tedanjim finančnim ministrom Bajukom?

“Sam magnetogram ne dokazuje vaših trditev. Je pa prodaja državnega deleža zapletena in bi mogoče kazalo o tej temi sprožiti temeljito razpravo v javnosti. Javni razpis in dražba sta bila transparentna. Razlike med garancijami, ki so jih imeli ponudniki na dražbi, do katere vsote so lahko dražili, so bile majhne. In če bi Luka Koper ponudila samo nekaj milijonov evrov več, bi lahko kupila delež, ki se je prodajal - na veliko zadovoljstvo svojega mentorja.”

>Petra Mahniča iz Mercate?

“Seveda.”

Vsi so pri Bajuku skušali doseči svoje

>Ampak predhodni dogovori so vendarle bili.

“Eden od časopisov je v javnost posredoval dopise, ki jih je Döhle pisal ministru za finance, kot da gre za neke kronske dokaze za dogovarjanje. Povejte mi, na koga naj se tujec, ki želi kupiti državni delež v nekem našem podjetju, obrne? Naj piše vratarju v parlament?! In konec koncev je take dopise, kot je razvidno iz poročila računskega sodišča, v istem obdobju istemu ministru pošiljala tudi Mercata. Nenazadnje pa obstaja tudi dokument, iz katerega je razvidno, da je Luka Koper, denimo, predlagala prenos deleža Splošne plovbe z države na Kad pred sejo vlade, katere magnetogram omenjate.”

>No, in kaj je Plovbi prinesel nemški lastnik?

“Nemški lastnik je v desetletjih sodelovanja prispeval k organiziranosti in poslovanju, ki nas lahko postavi ob bok najboljšim svetovnim ladjarjem. Odpiral nam je vrata pri nemških bankah, ko so domači bankirji od podjetja dvignili roke, tako da SP že več kot 25 let financira nakupe ladij izključno v tujini. Kljub temu pa se je treba zavedati, da je tudi nemški ladjar kapitalist in da mu država Slovenija ne sme dovoliti, da pridobi več kot 75-odstotni delež lastništva v SP, sicer lahko prenese upravljanje podjetja v tujino, in morda - v kakšni dalj časa trajajoči krizi v pomorstvu - razproda ladje.”

KATJA GLEŠČIČ