Ekonomist Černe: Možnost dela od doma koristi vsem, tudi državnemu proračunu

LJUBLJANA > Kot je povedal Černe, ki se na ljubljanski ekonomski fakulteti ukvarja s preučevanjem tega področja, so med najpomembnejšimi prednostmi dela od doma manj vsakodnevne vožnje, večja časovna prožnost, večja zbranost pri individualnem delu in pogosto večje zadovoljstvo zaposlenih.

V zvezi z obvezno vsakodnevno vožnjo je posebej izpostavil, da pogosto ni ne nujna ne najbolj racionalna. "Pomeni izgubo časa in energije, tveganje glede varnosti, večje stroške prevozov, kilometrine, parkiranja, več zastojev ter večjo okoljsko obremenitev," je utemeljil. Ob dragih gorivih in vsakodnevnih zastojih jo je težko utemeljiti, če lahko zaposleni del dela kakovostno opravi drugje, to ni koristno ne za zaposlenega ne za državo, je prepričan.

Poleg tega delo od doma organizacijam pomaga zadržati zaposlene, z zadržanjem delavcev pa je povezano tudi zmanjšanje stroškov fluktuacije, je nadaljeval. "Organizacija pa mora seveda upoštevati tudi stroške opreme, informacijske varnosti in podpore zaposlenim," je pristavil.

Slabosti dela na daljavo so medtem po njegovih besedah predvsem pri uvajanju novih zaposlenih, prenosu neformalnega znanja, družbenih stikih in sodelovanju pri zahtevnejših skupinskih nalogah, nekateri zaposleni pa imajo doma tudi slabše delovne pogoje, več težav z ločevanjem dela od prostega časa ali občutek izoliranosti, je povzel. "Zato seveda delo na daljavo ni enako učinkovito v vseh poklicih in vseh okoliščinah," je poudaril.

Poleg tega lahko pride do zlorab te pravice. Te je treba, tako sogovornik, preprečevati z jasnimi pričakovanji, roki, merili kakovosti in dogovorjeno dosegljivostjo, ne pa z nadzorovanjem računalniške miške ali stalne spletne prisotnosti. "Če nekdo ne opravlja svojega dela, je to problem vodenja in odgovornosti, ne pa lokacije," je podčrtal. "Tudi v pisarnah ljudje lahko ne delajo nič pametnega, obenem pa še zapravljajo več časa in energije," je argumentiral.

Hibridni model podpirajo tudi raziskave

Za večino organizacij tako tudi vsakodnevno delo od doma ni najboljša splošna rešitev, zato Černe kot najbolj primeren vidi hibridni model: "Doma lahko zaposleni opravijo zahtevnejše individualno delo, v pisarni pa dejavnosti, pri katerih je osebni stik pomemben." Svoje navedbe je podkrepil s povzetki nekaterih raziskav, tudi "najbolj veljavne in zanesljive dosedanje raziskave" ameriških raziskovalcev, ki je zajela 1612 zaposlenih, razdeljenih na skupino, v katero so ves čas delali v prostorih delodajalca, in skupino, v kateri so dva dni delali od doma. Kot se je izkazalo, so zaposleni v hibridni obliki ohranili primerljivo delovno uspešnost in možnosti napredovanja, obenem pa so bili bolj zadovoljni z delom, tako da se je število njihovih odpovedi zmanjšalo za približno tretjino.

Pozitivni učinki so bili, tako Černe, posebej izraziti pri ženskah, ki so se morale na delo voziti od daleč, in niso bile na vodilnih položajih. Omenil je še kitajsko raziskavo izpred covidnega časa, ki je trend dela na daljavo pospešil, v kateri so raziskovalci spremljali približno tisoč zaposlenih v klicnem centru. Ta je pokazala, da so zaposleni z delom od doma dosegli približno 13 odstotkov boljše rezultate, bili bolj zadovoljni in manj pogosto zapuščali podjetje. "To kaže, da je lahko delo na daljavo koristno tako za zaposlene kot za organizacijo," je dejal ekonomist.

Hibridno delo je tako glede na raziskave na splošno učinkovitejše in prijaznejše do zaposlenih kot obvezna vsakodnevna prisotnost v pisarni. "Zaposleni so bolj zadovoljni, manj je fluktuacije, bolniških staležev, izostankov, kar nazaj vpliva na organizacijo in seveda na proračun," je strnil.

Vlada bi morala smernice smiselno preurediti, ne ukiniti

V tej luči je prepričan, da bi bilo bolje, če bi vlada, namesto da je preklicala usmeritve za delo od doma v državni upravi, te smiselno preuredila. "Pomembni pa so jasen in z ugotovitvami raziskav in prakse podkrepljen načrt, ki vključuje usposabljanje vodij glede postavljanja in spremljanja meril delovne uspešnosti, dobra informacijska povezanost, ustrezna oprema in redno spremljanje učinkov," je opozoril. Pri tem si po njegovem mnenju posebno pozornost zasluži tudi vključevanje oseb s posebnimi potrebami in drugih skupin, ki jim prilagodljivo delo omogoča lažji dostop do zaposlitve.

Britanska raziskava med 1221 invalidnimi osebami je namreč pokazala, da jih je več kot 80 odstotkov delo na daljavo ocenilo kot pomembno ali zelo pomembno za njihovo zdravje, ravnotežje med delom in zasebnim življenjem ter možnost zaposlitve, je navedel.

Se pa sogovornik zaveda, da vseh delovnih mest ni mogoče obravnavati enako. Delo s strankami, delo na terenu in naloge, ki zahtevajo fizično prisotnost, morajo ostati vezane na delovno mesto, se strinja. "Če gledamo samo na strokovni vidik menedžmenta in organizacije, bi bilo hibridno delo torej smiselno omogočiti tam, kjer je to mogoče glede na naravo dela," je ponovil.

Slovenija sicer po njegovih besedah na področju dela na daljavo še močno zaostaja za zahodno Evropo in predvsem ZDA, kjer da so že pred leti "zelo jasno ugotovili", da je to učinkovitejše od vsakodnevne prisotnosti. V nekem obdobju je bilo v ZDA na daljavo opravljenih celo več kot 30 odstotkov vseh delovnih ur, v Sloveniji pa zgolj par odstotkov.