Ena najslabših gobarskih sezon
Predvsem zaradi poletne suše je bila letošnja gobarska sezona do pred tremi tedni, razen na Gorenjskem in na zahodu države, najslabša v zadnjih stotih letih, potrjuje predsednik Mikološke zveze Slovenije Amadeo Dolenc. Zadnje tri tedne gobarji sicer najdejo gobe, jih je pa manj kot prejšnja leta, manj pa je tudi različnih vrst.
SLOVENIJA > Včasih je bilo gobe mogoče najti celo poletje, zadnja tri leta pa lahko poleti samo kakšen teden nabirajo gobe, potem pa jih enostavno ni več. Na rast vpliva predvsem vlaga, pa tudi spremembe temperature. Da gobe začno rasti, naj bi bilo potrebnih 33 litrov dežja na kvadratni meter naenkrat.
Letos gob ni veliko le količinsko, raste jih tudi manj vrst. “V tem času bi moralo rasti od 200 do 300 vrst, ko pa grem skozi gozd, najdem štiri vrste,” je povedal gobar, ki se v gozd odpravi vsak dan. Ocenjuje, da bi ta teden lahko bilo po gozdovih več gob, glede na 50-letno prakso pa prisega tudi na bližajočo se (v četrtek) polno luno, ob kateri po njegovih izkušnjah gobe bolj rastejo.
V Sloveniji raste kar 3400 vrst gliv
Priljubljenost posameznih vrst gob se po Sloveniji lokalno zelo razlikuje. Med najbolj priljubljene in najbolj poznane sodijo jurčki, lisičke in dežnikarice.
Slovenija je zelo bogata z gobami. Trenutno je v seznam gliv v Sloveniji uvrščenih približno 3400 vrst, od tega je zavarovanih približno 40 vrst, ki jih torej ni dovoljeno nabirati. Gobarji ocenjujejo, da je najbogatejša z gobami Štajerska, vendar pa se pri tem mnenja krešejo, saj je vsako območje znano po nekaterih gobah.
Trenutno ni ocen, koliko gob letno zraste v Sloveniji oziroma kolikšen je potencial rasti ter koliko se jih pobere. Na Gozdarskem inštitutu Slovenije pripravljajo model, ki naj bi podal ocene potenciala rasti za 28 tržno zanimivih vrst gob. Projekt je pri inštitutu naročilo kmetijsko ministrstvo, saj želi prevetriti uredbo o varstvu samoniklih gliv, na podlagi katere pravilnik zdaj med drugim določa, da lahko posameznik nabere dva kilograma gob na dan. Zadnje večletne raziskave so pokazale, da nabiranje gob ne škodi toliko rastiščem gob, kot so menili prej.
Gobarska bera večinoma za domačo rabo
V prihodnje so tako možne kakšne spremembe ustreznega pravilnika, verjetno pa bodo vseeno predlagali ohranitev omejitve količinskega nabiranja gob. Predvsem zato, ker to velja tudi v sosednjih Avstriji in Italiji in bi sprostitev omejitve pri nas lahko privabila preveč gobarjev iz sosednjih držav.
Gobarska bera gre večinoma v domačo porabo in v prodajo gostinskim lokalom, veliko nečlanov gobarskih društev pa gobe na črno prodaja gostincem. Vendar uradna številka ni znana, kar je tudi posledica dejstva, da je inšpektorjev, ki bi to pregledovali, zelo malo.
V Sloveniji je 26 gobarskih društev s približno 1500 člani, ki se skupno povezujejo v Mikološko zvezo Slovenije.
STA, NR