Ena stranka, en predsednik

ORMOŽ > SDS se bo tekom današnjega dne v Ormožu sestala na 13. kongresu stranke, ki bo prvaku SDS Janezu Janši podelil deseti zaporedni mandat za vodenje stranke. Kongres z nosilnim sloganom 'Za ustavno večino razuma' bo sicer zaznamoval predvsem program stranke. Delegati bodo tako ob nosilni resoluciji 'Vzemi državo nazaj. Tvoja je.' potrjevali še 14 področnih resolucij.

Na kongresu največje opozicijske stranke v Ormožu pričakujejo približno 700 delegatov.

Že tri desetletja brez protikandidatov

Janez Janša vodi SDS že 32 let, odkar je leta 1993 na strankarskih volitvah premagal Andreja Ocvirka. Od takrat Janša na volitvah za predsednika ni imel protikandidatov, kar po mnenju političnih analitikov kaže na trdno zaledje v stranki, a hkrati sproža vprašanja o pluralizmu in notranji demokraciji.

Janša je že zmagal

Predsednika na tokratnem kongresu ne bodo volili. Članstvo je namreč skladno s spremenjenimi določbami statuta, ki po novem določajo, da predsednika stranke neposredno in tajno volijo vsi člani na volilnih občinskih konferencah, o vnovičnem mandatu Janše na čelu stranke odločalo v začetku maja.

V soboto bodo torej rezultate izrekanja članstva le razglasili in tako po pričakovanjih Janši, ki stranko vodi od leta 1993 in je znova ostal brez protikandidata, podelili še deseti mandat za vodenje SDS.

Janez Janša je na čelu SDS od leta 1993

Janez Janša je vodenje SDS prevzel v letu, ko je stranka še nosila ime Socialdemokratska stranka Slovenije - SDSS. Istega leta je prvi mandat predsednika ZDA nastopil Bill Clinton; Severno Korejo je vodil dedek trenutnega vodje - Kim Il Sung; Evropska unija uradno še ni obstajala, saj je bila formalno ustanovljena s podpisom Maastrichtske pogodbe dobrih pet mesecev po Janševem prevzemu SDS.

O razlogih, da stranka ves ta čas svojo pot nadaljuje z istim predsednikom, je vodja strankinih poslancev in podpredsednica SDS Jelka Godec pred sobotnim kongresom za STA odgovorila, da “pravzaprav ni prav nobenega razloga”, da dolgoletnemu predsedniku ne bi zaupali.

Po razglasitvi rezultatov bo prvak SDS zbrane tudi nagovoril.

99%

glasov je Janez Janša prejel na preteklih volitvah za predsednika SDS leta 2021

Bo pa kongres volil še člane izvršilnega in nadzornega odbora, medtem ko podpredsednike stranke na predlog predsednika SDS voli in razrešuje svet stranke.

Kongres v znamenju cilja ustavne večine

Kongres bo sicer predvsem v znamenju sprejemanja programa in pripadajočih področnih resolucij. Osrednji kongresni slogan se glasi Za ustavno večino razuma, o cilju katere govori tudi nosilna resolucija. Ta nosi naslov: 'Vzemi državo nazaj. Tvoja je.'

Zavezništvo s Fideszom

SDS je članica Evropske ljudske stranke (EPP), ki predstavlja največjo politično formacijo v Evropskem parlamentu. Toda bolj kot z zmernim delom EPP-ja ima SDS toplejše odnose s konzervativnimi silami izven njenega jedra, predvsem z madžarsko stranko Fidesz. Njen voditelj Viktor Orbán je tako kot Janša na čelu stranke (s premorom med letoma 2000 in 2003) že od leta 1993. Zavezništvo Janše in Orbána spremljajo očitki o financirnju SDS z madžarskim kapitalom.

Temu cilju po navedbah Godec sledi tudi vseh 14 področnih resolucij, ki jih bo v soboto obravnaval kongres. “Spremembe okrog nas, politika zblojene levice v EU in v Sloveniji zadnjega obdobja je pripeljala v stanje, ko so potrebne dopolnitve našega ustavnega reda,” je za STA ocenila Godec. Enako pa stranka navaja tudi v resoluciji.

Želijo si ustavne večine

V stranki so ob tem prepričani, da je ustavna večina dosegljiva za stranko, “ki je in bo v koaliciji z volivci”.

V nosilni resoluciji SDS navaja, da se mora Slovenija kot narod v “zahtevnih in turbulentnih časih, ki jih zaznamujejo hitre spremembe in številni izzivih na vseh področjih življenja” vrniti k svojim koreninam. V največji opozicijski stranki so prepričani, da so državo “ugrabile ozke interesne skupine, politične, gospodarske, medijske elite, in jo prilagodile lastnim interesom”.

“Ugrabljena država zavira naš razvojni potencial. Ustvarja družbo neenakosti in privilegijev za izbrance,” piše v predlogu resolucije, ki jo bodo delegati potrjevali v soboto.

Napovedujejo drastične spremembe

“Da bi vzeli nazaj ugrabljeno državo, bo potrebno veliko trdega dela. Ponekod ne bodo dovolj zgolj klasične reforme, potrebno bo strukturo postaviti na novo,” so prepričani v Janševi stranki.

Menijo, da bo to mogoče zgolj na podlagi visoke zmage SDS in ob dopolnitvah ustavnega reda. Te je ob ključnih poudarkih, ki jih prinaša resolucija, Janša izpostavil že v svojem nagovoru na februarski akademiji SDS ob rojstnem dnevu stranke.

“Za dosego tega bo Slovenija v naslednjem mandatu potrebovala ustavno večino razuma, za kar bodo potrebni trije pogoji, in sicer zunanje, mednarodno okolje, naklonjeno spremembam, jasno opredeljen cilj, v katerem se Slovenci prepoznajo, ter politična sila, ki je sposobna razumeti priložnost in potrebo časa,” so ocenili v SDS. Prepričani so, da je to vedno bila njihova stranka.

Največja opozicijska stranka kot temeljno zavezo pred naslednjimi volitvami navaja tudi obljubo, da bodo “vrednote slovenske osamosvojitve in njeni cilji, ki jih je SDS sooblikovala, še naprej temelj in izvir vsega našega delovanja”.

Logarja ne vidijo kot grožnjo

SDS, stranki z dolgoletno tradicijo, razvejano in trdno lokalno mrežo, so glasovi nekaj manj kot 280.000 volivcev na zadnjih državnozborskih volitvah prinesli drugo mesto med strankami in 27 poslancev.

Danes je s 24 poslanci druga največja parlamentarna stranka. Lani so jo namreč zapustili trije njeni poslanci Anže Logar, Eva Irgl in Dejan Kaloh. Omenjeni trojici so sledili še izstopi nekaterih članov v posameznih lokalnih odborih, a v stranki večkrat poudarjajo, da se jim tudi pridružuje veliko novih članov.

Rezultat na lanskih evropskih volitvah je stranki prinesel štiri sedeže v Evropskem parlamentu, ki jih zasedajo Romana Tomc, Milan Zver, Branko Grims in Zala Tomašič.

“Slovenska demokratska stranka je največja in najmočnejša politična stranka v Sloveniji, stranka z najštevilčnejšim članstvom, najmočnejšim podmladkom in najbolj globokimi koreninami. In takšna bo ostala tudi v prihodnje,” je svoje videnje položaja SDS na slovenskem političnem parketu orisala Godec.

Največja opozicijska stranka sicer ves čas zaseda mesto pri vrhu javnomnenjskih lestvic, zadnjem mesece ostaja trdno zasidrana na prvem mestu. Podporo ji izraža od dobrih 20 do slabih 25 odstotkov vprašanih.