Eni izstopajo, drugi tehtajo, tretji ostajajo
Obrtno-podjetniška zbornica (OZS), ki prehaja na prostovoljno članstvo, bo s 1. novembrom vitkejša. Tedaj bodo s seznama izbrisali prva imena članov, ki so se odločili za izstop. V koprski in novogoriški OZS je izstopne izjave doslej poslala približno desetina, v sežanski pa približno štirje odstotki članov.
PRIMORSKA > Odzivi med obrtniki so različni. Nekateri bodo ostali zvesti zbornici, saj menijo, da jim daje več, kot znaša članarina, drugi so že poslali izstopne izjave.
“Zbornica nam daje premalo”
“Hvala bogu, končno. To bi morali narediti že lani, po posvetovalnem referendumu. Od leta 2004, odkar sem član zbornice, nisem imel prav nobene koristi od nje. Poslal sem izstopno izjavo, čez tri dni pa sem dobil izvršbo. Ja, nisem plačeval članarine, ker ni bilo posla, pa so se mi usedli na račun,” je pred dnevi pripovedoval Danijel Sertič iz koprske Čokoladnice Da Ponte.
Z izstopom ni prav nič odlašala niti Rebeka Redek iz koprske galerije Re-gallery: “Najprej so mi rekli, da se moram obvezno včlaniti v zbornico, kasneje se je izkazalo drugače. Eno leto sem torej brez potrebe plačevala članarino. In ker nisem imela od tega članstva v OZS absolutno nič, sem izstopila.”
“51 let sem že član OZS, pa nimam od nje prav nobene koristi. No, tole so mi dali za 50 let dela,” koprski čevljar IgnacDominič razočarano pokaže na priznanje, ki visi na steni njegove delavnice: “A ko sem hotel odkupiti ta poslovni prostor, mi v zbornici niso prav nič pomagali. Celo nasprotno - 'odpomagali' so mi. Zato bom izstopil.”
Tudi v enem od ajdovskih gradbenih podjetij se bolj nagibajo k temu, da bi po dolgih letih zapustili vrste tamkajšnje obrtne zbornice. “Članstvo nam res zagotavlja popust pri raznih izobraževanjih, a kaj, ko so vsi ti seminarji dragi, pa še časa nimamo, da bi se jih udeleževali. 40 evrov na mesec se nam za to, kar dejansko imamo od članstva, zdi enostavno preveč. Če bi bila članarina zgolj simbolična, nekaj evrov, denimo, za ostale storitve pa bi po potrebi doplačali, potem bi veljalo razmisliti. Tako pa ...”
“Zbornica mora biti močna”
A nekateri obrtniki menijo drugače. “Tisti, ki smo aktivni v zbornici, vemo, da mora biti zbornica močna,” pravi Silva Baruca Jakomin, že 18 let predsednica sekcije frizerjev v Ljubljani in članica upravnega odbora sekcije frizerjev v Ljubljani. Priznava, da se je z leti morda obrtnikom zbornica začela zdeti nekako samoumevna in jo člani premalo izkoriščajo. “V Kopru, denimo, imamo pravno in davčno svetovanje, organiziramo in sofinanciramo dogodke za člane. Kdor to razume, bo ostal v zbornici. Tisti, ki ne razume, da je to dobro zanj, pa je mogoče bolje, da izstopi,” razmišlja Silva Baruca Jakomin. A po njenem bodo člani kmalu razumeli, da se močna zbornica laže pogaja z državo za pravice in interese obrtnikov.
“Zakaj so si kmetje izborili nižji davek na nepremičnine, mi pa si ga ne moremo? Ker država vidi, da se članstvo v OZS krha, in če ni številčnega članstva, ni moči,” je prepričana.
“Ne vem, zakaj bi izstopil iz obrtne zbornice,” pravi samostojni podjetnik Andrej Resinovič iz Hrpelj, ki je že skoraj 20 let član sežanske obrtne zbornice. “Zbornica nam nudi pravno pomoč, seznanja nas z vsemi novostmi, organizira nam tečaj za podaljšanje evropskega vozniškega dovoljenja ... V vseh teh letih nam je vedno stala ob strani. 40 evrov na mesec se mi za to, kar nam nudi, res ne zdi veliko,” je prepričan Resinovič, ki se ukvarja s prevozništvom, gradbeno mehanizacijo in zidarstvom.
SONJA RIBOLICA
PETRA VIDRIH
KATJA GLEŠČIČ
