Eni po informacije, drugi po denar
“Pravijo, da ne bo nobenih zapletov, da so vloge varne ... Saj najbrž so res, ampak nikoli se ne ve. Jaz sem svoj denar prenesla na drugo banko,” je povedala Koprčanka, do včeraj komitentka koprske poslovalnice Probanke. Ta je skupaj s Factor banko od petka v postopku nadzorovane likvidacije, obe pa normalno poslujeta.
LJUBLJANA > Prvi delovni dan po odločitvi Banke Slovenija, da Probanko in Factor banko pošlje v nadzorovano likvidacijo, je minil mirno. V bankah poslujejo normalno, med varčevalci ni čutiti večje zaskrbljenosti ali celo panike.
Po informacije ali po denar
V koprski poslovalnici Probanke se je oglasilo kar nekaj komitentov, gneče pa ni bilo. “Prišla sem pogledat, ali se kaj spreminja. Za zdaj se še nisem odločila, kaj bom naredila. Moram še premisliti,” je v naglici povedala komitentka, ki ima pri Probanki že kar nekaj časa odprt račun. “Jaz sem k Probanki prišla, ko so imeli visoke obrestne mere, zdaj pa sem zamenjala banko. Šlo je kar hitro in korektno; uslužbenka je bila prijazna, vse je šlo brez težav,” je povedala mlajša Koprčanka.
Banka Slovenije se je odločila za nadzorovano likvidacijo Probanke in Factor banke, saj je ugotovila, da nista dolgoročno sposobni preživeti na trgu. Obveznosti obeh bank bodo krili s posojilom, garantiranim z državnim poroštvom. Vlada in Banka Slovenije zagotavljata, da bodo poplačani vsi varčevalci, iz Bruslja pa je ob odločitvi slišati pohvale in pomirjevalne tone.
Vloge so varne
Poslovanje obeh bank bo v prihodnje potekalo nemoteno. Vsi navadni upniki - deponenti in kreditorji banke, ne glede na to, ali so fizične ali pravne osebe, bodo poplačani. Njihovi depoziti so varni; in to ne glede na višino posameznega depozita. V celoti jim jih bodo izplačali ob zapadlosti. Če želijo, lahko komitenti dvignejo svoj denar, večje dvige morajo vnaprej napovedati.
Banki bosta delovali do zaključka vseh poslov z navadnimi upniki, zagotavlja centralna banka.
Nadzorovana likvidacija je za upnike veliko boljša izbira tudi z vidika zaupanja v celoten bančni sistem. “Če bi se zgodilo najslabše, torej stečaj banke, bi bilo za varčevalce zagotovljenih samo po 100.000 evrov, za več pa bi bilo odvisno od stečajne mase,” pojasnjuje France Arhar, nekdanji guverner in direktor Združenja bank Slovenije.
Kdo bo kupil zdrave dele bančnih bolnic
V času nadzorovane likvidacije lahko pride tudi do priključitve katere od bank h kakšni drugi banki. Te bi lahko zanimal nakup zdravega dela Probanke ali Factor banke, denimo depozitov ali kreditov.
Strošek likvidacije bodo nosili lastniki bank, imetniki podrejenih obveznic in potencialno tudi država. Za Factor banko je vlada odobrila za 540 milijonov evrov poroštev, za Probanko pa 490 milijonov.
V obeh bankah je centralna banka postavila novo, izredno upravo; na vrhu obeh sta tuja bankirja.
Po mnenju guvernerja Banke Slovenije Boštjana Jazbeca je uvedba nadzorovanih likvidacij za banki prvi korak h krepitvi stabilnosti v bančno-finančnem sistemu v Sloveniji. To hkrati pomeni zaščito vseh varčevalcev v našem bančnem sistemu. V Banki Slovenije so še zagotovili, da je likvidnostni položaj drugih bank in hranilnic stabilen.
V SDS pa opozarjajo, da bo poroštvo države v tem primeru le še povečalo slovenski javni dolg, breme obveznosti teh zasebnih bank pa bodo na koncu nosili davkoplačevalci. Andrej Šircelj zato ocenjuje, da bi bile obveznosti države manjše, če bi obe banki šli v stečaj.SR