Eno deževje še ne bo rešilo kmetijske sezone: vsak ekstrem na rastlinah pusti posledice
Nedavni vročinski val je bil najverjetneje šele prvi letošnji. Kmetje se bojijo, da bo hladnejše dni prehitro prekinilo novo daljše sušno obdobje.
Slovenijo je pred dnevi po mesecu dni suše zajelo obilnejše deževje. S tem se je končal eden najdaljših vročinskih valov v zgodovini meritev, ki je bil tokrat že na začetku poletja. Vročina je povzročila tudi veliko škodo na kmetijskih površinah. Nedavni dež je bil sicer zelo dobrodošel, a vsa škoda s tem ni izginila.
Škoda na poljščinah
Na določenih pridelkih je dež gotovo ublažil škodo, ne pa povsod. Kjer je bila prizadeta koruza, dež tokrat ni pomagal, podobno velja za krompir, če ta ni bil namakan. Soja je zaradi vročine odvrgla cvetove, pri pšenici pa se je ob tem deževju kvečjemu zgodilo še to, da so kakovostni parametri slabši, saj je dež spral beljakovine. Največ koristi je v tem trenutku za travinje, pa tudi za zelenjadnice. Če pa bodo temperature hitro spet presegle 30 stopinj Celzija, bomo znova v stanju, ki smo ga imeli pred tednom dni, opozarjajo svetovalci za poljedelstvo.
Izkušnje kažejo, da je sušnih obdobij in ekstremov iz leta v leto več. Vsak deževje balzam za rastline, a težava je, da pogosto naenkrat pade prevelika količina padavin. Vsak ekstrem na rastlinah pusti posledice. Tako suša kot moča, če traja predolgo. V prihodnje bo treba še več pozornosti nameniti namakalnim sistemom in zbiralnikom vode. Kadar pride večja pošiljka dežja, namreč voda odteče, morali pa bi jo zbrati in zajeti za sušne čase. Škoda v kmetijstvu po prvem vročinskem valu še ni v celoti znana, bo pa po koncu poletja, ko bodo mimo še morebitni drugi vročinski valovi.
Tokratno deževje bi v idealnih razmerah zadoščalo za 14 dni
Po krajih je bila sicer količina padavin precej različna. Največ dežja je padlo v zahodni Sloveniji, in sicer v Kaninskem pogorju in Idrijsko-Cerkljanskem hribovju ter tudi v Vipavski dolini, najmanj pa v Istri, delih Goriške in Krasa ter ponekod v Prekmurju, Beli krajini in na Dolenjskem. V povprečju je padlo med 40 in 60 mm dežja, kar v običajnih razmerah zadošča za 14 dni, a lahko se zgodi, da se zemlja izsuši tudi bistveno prej, pojasnjuje agrometeorologinja z agencije za okolje Andreja Sušnik: “Ko se temperature precej dvignejo, se tla hitro izsušijo. Na sušenje zemlje vplivajo veter, temperatura in sončno sevanje. Kadarkoli je kateri od teh dejavnikov nadpovprečen, se zemlja suši hitreje. Običajno pa je, da izhlapi štiri mm vode na dan, kar je približno štiri litre.”
