Epidemiologi že pred časom predlagali odprtje šol za učence do petega razreda v vseh regijah
“Epidemiologi smo vladi predlagali, da se ukine regijski semafor in omejitev gibanja med občinami,” je glavni epidemiolog v državi in predstojnik Centra za nalezljive bolezni (CNB) na NIJZ Mario Fafangel povedal na novinarski konferenci. Dvomijo tudi v smiselnost policijske ure. “To so ukrepi, ki nimajo konkretnih učinkov. Sicer zmanjšamo interakcije, a za to imamo že druge ukrepe,” je poudaril. Poleg tega so predlagali odprtje šol za učence do petega razreda za vse regije.
LJUBLJANA > Kot je povedal Mario Fafangel, so epidemiologi že večkrat predlagali odprtje šol za učence do petega razreda, in sicer še v času, preden je vlada šole odprla za učence prve triade. “Vladi smo predlagali, da se šole do petega razreda odprejo v vseh regijah ne glede na barvo,” je dejal.
“Predlagali smo tudi ukinitev omejitve gibanja med občinami in regijami. Sam tudi vidim manjši učinek prepovedi gibanja ponoči. Epidemiološki koncept tega je, da zmanjšamo interakcije, ampak ta ukrep na papirju nima dobrih strokovnih podlag, da bi bil dejansko učinkovit,” je ocenil. Ukrep sicer omejuje interakcije, a imamo že druge ukrepe, ki zapirajo restavracije in bare, je spomnil. “Kar nas skrbi, je to, da premikamo interakcije v notranje prostore na nenadzorovan način, kar je z vidika obvladovanja epidemije vprašljivo, ko ukrep traja toliko časa,” je povedal Fafangel.
Hitri testi ob PCR testih nujni za obvladovanje epidemije
Sicer pa se je na novinarski konferenci najbolj posvetil testiranjem na novi koronavirus. Poudaril je, da so hitri testi izjemno pomembno orodje za podkrepitev zmogljivosti testiranja v državi, kar priporoča tudi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni. Zato je njihova uporaba med epidemijo, tudi pri asimptomatskih osebah, smiselna. Seveda če so testi kakovostni. “Epidemiologi ne obravnavamo same kakovosti testa, smo pa postavili pogoje glede tega, kakšno občutljivost in specifičnost mora imeti test – vsaj 90-odstotno občutljivost in 97-odstotno specifičnost,” je pojasnil.
V Sloveniji nismo mogli več povečati možnosti PCR testiranja, pristojni niso uspeli dovolj hitro prepoznati bolnih, čas od testiranja do izvida se je podaljševal. Testiranje s hitrimi testi je postalo nujno. “Javnozdravstveni princip je, da najdemo okužene in s tem obvladujemo epidemijo, brez da bi morali posegati po bolj invazivnih, restriktivnih ukrepih, kakor je lockdown,” je razložil Fafangel.
V primeru, ko je v populaciji en odstotek prevalence virusa (torej 1000 obolelih na 100.000 prebivalcev), je verjetnost, da je pozitiven test v resnici pozitiven, manj kot 30 odstotkov. To pomeni, da je pri 800 pozitivnih 1980 lažno pozitivnih. “To ni zaradi nekakovostnega testa, ampak gre za statične zakonitosti,” je poudaril epidemiolog.
Epidemiologi: Potrjevanje pozitivnih hitrih testov s PCR metodo, če je oseba asimptomatska
Kljub temu so epidemiologi zaznali, da so v Sloveniji gruče, kjer je bilo lažno pozitivnih testov nepričakovano veliko tudi iz vidika statističnih značilnosti. O tem so obvestili strokovno skupino, saj številka, ki vključuje lažno pozitivne, vpliva na pravice prebivalstva. Poleg tega zamaje zaupanje v ukrepe. “Za odločevalce smo pripravili konkreten predlog, kako naprej, kako še vedno obvladovati epidemijo. Predlog epidemiološke stroke je, da se začne nemudoma potrjevanje pozitivnih hitrih testov s PCR metodo, če je oseba asimptomatska,” je pojasnil.
Izvajalce testiranj pa so zaprosili, naj NIJZ prijavijo primere, pri katerih so s PCR testi dokazali, da oseba ni bila okužena, čeprav je bil hitri test pozitiven. Na NIJZ namreč podatkov o negativnih testih ne dobijo, saj zato nimajo pravne podlage. Sicer pa iz baze in analitike ročno izločajo vse primere, za katere jih izvajalci obvestijo, da gre za spremembo oziroma razveljavitev testa, je še povedal Fafangel.