Erjavec: Slovenija pripravljena sprejeti ranjence iz Ukrajine

LJUBLJANA > Karl Erjavec je pojasnil, bodo denar za to skušali dobiti od slovenskih podjetij, ki poslujejo v Ukrajini oziroma v tem delu Evrope. Po njegovih besedah so pripravljenost na sprejem ukrajinskih ranjencev že izrazile Nemčija, Češka (10), Danska, Francija, Estonija, Madžarska (15 do 17) in Poljska. V spopadih v Kijevu v minulih dneh je bilo ranjenih okoli 700 ljudi, več kot 80 je bilo mrtvih.

Pomoč Slovenije pri dialogu z Rusijo

Člani odbora so v okviru pobud in vprašanj ministra največ spraševali prav o razmerah v Ukrajini, pri čemer so opozorili tudi na potrebo po večji vlogi Slovenije kot zaveznice Rusije v EU in Natu pri vzpostavitvi dialoga z Rusijo pri reševanju razmer v Ukrajini.

Minister je dejal, da zdaj čaka na zasedanje zunanjih ministrov EU, da pa bo, če se bo pokazala takšna potreba, “ponudil pomoč Slovenije pri vzpostavitvi nujno potrebnega dialoga z Rusijo”. Poudaril je še, da do nemirov v Ukrajini ni bilo nobenega posluha za takšno pobudo, saj je že konec lanskega leta izpostavil potrebo po pogovorih z Rusijo.

Glede najnovejšega dogajanja na proruskem vzhodu Ukrajine je opozoril na dejstvo, da je država razklana glede približevanja EU in da obstaja resna nevarnost, da pride do razpada Ukrajine. “Stališče Slovenije je gotovo, da je treba ohraniti celovitost države, to je tudi stališče EU,” je poudaril.

Dodal je, da bodo razmere v Ukrajini še naprej spremljali, da pa se strinja, da bi lahko bila dobrodošla vloga Slovenije v smislu dialoga z Rusijo. Pri tem je opozoril, da so znotraj EU nekatere baltske in skandinavske države, ki zavračajo dialog z Rusijo.

Čim prej do nove zunanjepolitične strategije

Več poslancev je zanimal tudi potek priprav nove zunanjepolitične strategije Slovenije. Poslanec Dragutin Mate (SDS) je kot nesprejemljivo označil, da bi bila končana šele do konca leta. Pričakuje hitrejšo pripravo strategije, saj je sedanja stara že več kot deset let. Minister je pojasnil, da bo deklaracija, ki jo bo sprejel državni zbor, v odboru čez približno dva meseca, če bo procedura uspešno stekla, pa bo v drugi polovici leta strategija sprejeta.

Dvojno plačevanje diplomatov v tujini

Minister Erjavec se je strinjal tudi s kritičnimi pripombami Mateja glede nujnosti priprave zakona o napotitvah, s katerim bi rešili vprašanje dvojnega plačevanja diplomatov v tujini - tako s strani MZZ kot tudi EU. Kot je opozoril Mate, prihaja do primerov, ko imajo na ta način nižji diplomati višjo plačo od veleposlanikov. Na veleposlaništvu v BiH so štirje taki primeri, je dejal.

Erjavec je izrazil svojo zavezanost odpravi tega pojava, kot tudi boju proti drugim nepravilnostim. Kot primer je navedel, da v okviru prizadevanj MZZ, da gredo z uslužbenci ministrstva v tujino tudi njihove družine, prihaja do primerov, ko oba zakonca prejemata dodatek za najemnino stanovanja, ko zakonec diplomata dela za mednarodno organizacijo. Poudaril je, da v primeru suma anomalij intenzivno pošilja inšpekcije, saj gre za zlorabe.

Pojasnil je še, da je zakon zdaj v delovnem usklajevanju z notranjim ministrstvom.

Vprašanje o neposredni vključitvi Škotske v EU je preuranjeno

Na vprašanje poslanke Ljubice Jelušič (SD), kakšno bo stališče Slovenije do možnosti Škotske za neposredno vključitev v EU v primeru izglasovanja neodvisnosti na napovedanem referendumu, je minister ocenil, da gre za preuranjeno vprašanje. To je zdaj notranje vprašanje Velike Britanije in ljudi, ki se bodo morda udeležili referenduma, je dodal in poudaril, da je treba počakati na izid referenduma.

Poslanci so se nato za zaprtimi vrati seznanili z razmerami v Bosni in Hercegovini, kjer zadnje tedne potekajo protesti zaradi slabih gospodarskih in socialnih razmer v državi.

STA