Erjavec je imel obračun s preteklostjo

LJUBLJANA > Kandidat za ministra za zunanje zadeve Karl Erjavec (Desus) je moral na zaslišanju pred odborom za zunanje zadeve bolj kot o prihodnosti odgovarjati na vprašanja o aferah, ki se na ministrstvu pod Erjavčevo taktirko že dogajajo.

Afere plod notranjih obračunov

Afera vohunjenje, v kateri naj bi slovenski veleposlanik pri zvezi Nato Andrej Benedejčič vohunil za Rusijo, je izbruhnila ta teden. Ker gre za občutljivo zadevo, je Erjavec, takoj ko so se pojavile govorice o tem, Benedejčiča poklical na zagovor, niti MZZ niti zveza Nato pa v tem primeru nista zaznali, da bi bilo z Benedejčičem kar koli narobe, je ponovil Erjavec. Kot je dejal, so mu z Nata povedali, da v zadnjem času prejemajo precej podobnih lažnih prijav. Zavrnil je tudi, da je imel z Benedejčičem konec avgusta na sedežu zveze Nato tajni pogovor.

To pa ni edina afera na Erjavčevih plečih. Afera, ki jo je sprožil obisk Nicholasa Omana na sprejemu slovenskega veleposlaništva v Avstraliji, ima opraviti le z odpoklicanim veleposlanikom Milanom Balažicem, vztraja stari novi minister. Tudi na očitke o zaposlovanju sebi oziroma stranki Desus všečnih kadrov na zunanjem ministrstvu bi lahko za vsakega zaposlenega utemeljil, da je bil zaposlen na nesporen način, vztraja Erjavec. Afere slovenski diplomaciji jemljejo kredibilnost, se strinja, afere pa pripisuje obračunavanju znotraj ministrstva.

Na Erjavčevo preteklo ravnanje, ki bi lahko imelo posledice tudi v prihodnosti, se je nanašalo vprašanje, kako bo ravnal v novi vladi, ko bo šlo za vprašanje morebitnega odpoklica evropske komisarke Alenke Bratušek. “Ko bo to aktualno, se bom odločil, če bo to sploh tema na vladi,” je odgovoril.

Erjavec je sicer v svoji predstavitvi kot prioritete novega mandata izpostavil sprejetje nove zunanjepolitične strategije, dobre odnose s sosednjimi državami, gospodarsko diplomacijo in aktivno politiko v mednarodnih organizacijah. Na odnose z Italijo se nanaša tudi vračanje arhivov in umetnin, ki so bili med drugo svetovno vojno s Primorske preneseni v notranjost Italije. Slovenija na Italijo ves čas izvaja pritiske, v prizadevanjih za vrnitev umetnin pa računa tudi na podporo Vatikana, je povedal Erjavec.

Zaradi Rusov jejmo domačo hrano

Kandidat za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan (SD) je v predstavitvi pred pristojnim odborom napovedal administrativno razbremenitev na področjih, za katera bo (še naprej) zadolžen, zagotavljanje prehranske samooskrbe in uspešno delujočo gozdno-lesno verigo.

V luči zaostrenih odnosov z Rusijo in ruskega embarga na uvoz hrane bo prva naloga ministrstva v novem mandatu izvajanje ukrepov za stabilizacijo slovenskega trga s hrano. Slovenija je po njegovih besedah pod pritiskom sekundarnih učinkov, torej pojavov viškov hrane iz drugih evropskih držav. Že prihodnji teden bo ministrstvo začelo s pozivi, naj prebivalci še bolj posegajo po domači hrani. Pristojni organi pa bodo skušali preprečevati, da prihaja v Slovenijo hrana, ki je napačno označena ter napačne kakovosti. “Izvajamo okrepljen nadzor uvoza sadja in perutninskega mesa. To so ukrepi, ki so bistveni do konca leta,” je dodal Židan.

Kandidatka za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak (SD) je med prioritetami svojega dela izpostavila reorganizacijo centrov za socialno delo. Na področju pokojnin si želi bele knjige, na področju trga dela pa poenotenja obdavčitve različnih oblik dela. Pred komisijo za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu predstavil tudi Gorazd Žmavc (Desus). Če hočemo med Slovenci, ki živijo zunaj meja, ohraniti slovenski jezik in identiteto, moramo pritegniti mlade, je poudaril Žmavc. Za dosego tega cilja napoveduje sodelovanje z različnimi ministrstvi, mlade iz zamejstva in sveta pa je po njegovem moč pritegniti tudi s študentsko izmenjavo in vključevanjem v podjetniške inkubatorje.

JK, STA