Erjavec o krizi v Ukrajini: Hitre rešitve ne bo

BRUSELJ > Zunanji ministri EU so danes v Bruslju potrdili razširitev kazenskega seznama odgovornih za kršenje suverenosti in ozemeljske celovitosti Ukrajine, sprejetega zaradi stopnjevanja nasilja na vzhodu Ukrajine, a njegovo uveljavitev so preložili na prihodnji ponedeljek.

Za zamik uveljavitve sankcij so se odločili na predlog ukrajinskega zunanjega ministra Pavla Klimkina, je pojasnil Karl Erjavec. Klimkin je po njegovih besedah unijo v pismu pozval, naj z uveljavitvijo sankcij počaka na sredin vrh Nemčije, Francije, Rusije in Ukrajine v Minsku, da ne bi dajali Rusiji priložnosti za kakršne koli izgovore.

Razširjeni seznam po Erjavčevih besedah avtomatsko začne veljati v ponedeljek, a v primeru napredka na vrhu v Minsku lahko unija odločitev tudi spremeni, pri čemer je minister opozoril na problem tolmačenja izida vrha in definicije napredka.

Erjavec: Dialog bo dolgotrajen

Nemški in francoski zunanji minister Frank-Walter Steinmeier in Laurent Fabius danes kolegov nista podrobno obvestila o tem, kaj se dogaja v pogajanjih četverice in kakšne rezultate je pričakovati, je povedal Erjavec.

“A občutek je, da bo ta dialog dolgotrajen, naporen in da ne bo hitre rešitve,” je dejal vodja slovenske diplomacije in opozoril, da mora prispevati tudi Ukrajina, od katere se pričakuje vrsta reform, tudi za decentralizacijo države.

O gospodarskih sankcijah ministri danes po Erjavčevih besedah niso govorili. Po navedbah virov pri EU sicer ni pričakovati, da bi vrh unije v četrtek sprejel kakršne koli odločitve o dodatnih gospodarskih sankcijah, tudi če diplomatska prizadevanja ne obrodijo želenih sadov.

A vse je odvisno od razvoja dogodkov na terenu, je slovenski zunanji minister danes ponovil znano stališče unije. Ključno je, kaj se bo zgodilo v prihodnjih dneh, je dodal.

O vprašanju oboroževanja Ukrajine pa je Erjavec povedal, da Slovenija še ni izoblikovala stališča o tem, da pa osebno meni, da vojaška sila in oboroževanje gotovo nista pravi odgovor na ukrajinsko krizo. Tudi če bi se ZDA odločile za pomoč Ukrajini z orožjem, to po Erjavčevih besedah ne bi prispevalo k politični, diplomatski rešitvi.

Merklova pri Obami

Ameriški predsednik Barack Obama je na novinarski konferenci z nemško kanclerko Angelo Merkel v Beli hiši dejal, da odločitev o oboroževanju Ukrajine proti ruski agresiji še ni bila sprejeta. Ob tem je menil, da Ukrajina ne bo nikoli zmogla vojaško premagati Rusije.

Obama in Merklova sta v uvodni izjavi poudarjala pomen sankcij proti Rusiji in diplomatskih prizadevanj za rešitev ukrajinske krize. V ZDA pa se krepi pritisk za pomoč Ukrajini v orožju, kar Nemčija za zdaj zavrača.

Obama je dejal, da Rusija krši vse zaveze iz zadnjega sestanka v Minsku, ruske sile so še naprej v Ukrajini, Moskva tja pošilja dodatne tanke, topništvo in vojsko.

Ukrajinska vojska je sicer zatrdila, da je konec tedna v Ukrajino vstopilo najmanj 1500 ruskih vojakov in več konvojev vojaške opreme.

Ruski predsednik Vladimir Putin je medtem ocenil, da krvavega konflikta na vzhodu Ukrajine ne bo mogoče končati, če se sprti strani ne bosta dogovorili o rešitvi zanj. Opozoril je tudi, da bo za sredo napovedan vrh v beloruskem Minsku le, če se bodo voditelji do takrat uspeli uskladiti o več še odprtih vprašanjih.

Putin je oblasti v Kijevu med drugim pozval, naj “prisluhnejo svojim ljudem”. “Očitno je, da se bo kriza nadaljevala, dokler ne bodo dogovora dosegli Ukrajinci sami drug z drugim,” je opozoril. Predpogoj je po njegovem prekinitev ognja in končanje protiteroristične operacije ukrajinske vojske na vzhodu države.

Razmere na vzhodu Ukrajine so se sicer v minulih tednih znova nevarno zaostrile - samo v zadnjih 24 urah so terjale 12 civilnih in 12 vojaških življenj - in tokratno mirovno pobudo mnogi ocenjujejo kot še zadnjo možnost za diplomatsko rešitev ukrajinske krize.

STA