ESS: Pri delu na črno ni pričakovati zapletov

LJUBLJANA > Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) povedala, da sta tako osnutek zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno kot osnutek zakona o inšpekciji dela, katerih cilj je prispevek k zmanjšanju sive ekonomije, po informacijah posebne delovne skupine socialnih partnerjev načeloma usklajena. Pri drugem zakonu so določene stvari še odprte, a verjame, da jim ga lahko danes uspe zapreti.

Vavčerski sistem za osebno dopolnilno delo

Njene besede je potrdil tudi predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen. V zvezi z delom na črno napredek vidi predvsem v uvedbi vavčerskega sistema za osebno dopolnilno delo. “To je nek kompromis in mislim, da je to boljše, kot da tega nimamo,” je ocenil.

Vavčerski sistem za dela, kot je občasna pomoč v gospodinjstvu, predvideva plačilo socialnih prispevkov. Za vavčer bi moral naročnik storitve odšteti šest evrov na dan, s tem pavšalnim zneskom pa bi bili pokriti prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje izvajalca del.

V zvezi z inšpekcijo dela je Majcen dejal, da je nekaj malenkosti še treba doreči, ena med njimi naj bi bila določitev roka odzivnosti inšpektorjev.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije zahtevajo večjo vlogo socialnih partnerjev pri inšpektorskem nadzoru.

Četudi sta osnutka zakonov načeloma usklajena, z njima niso povsem zadovoljni niti delodajalci, je pred sejo povedala izvršna direktorica za socialni dialog pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Tatjana Čerin.

Več pomislekov je nanizala v zvezi z delom na črno. Glede vavčerskega sistema je opozorila, da je zahteven in da se bodo ljudje nanj težko navadili. Problematičen je lahko tudi pavšalni znesek šestih evrov. Če nekdo na mesec z osebnim dopolnilnim delom zasluži 400 evrov, to ni veliko, za tistega, ki zasluži 30 evrov, pa je, je opozorila.

Pogrešajo natančnejše opredelitve medsosedske pomoči

Poleg tega bi bilo treba po njenih besedah bolj rigorozno definirati medsosedsko pomoč - tokratni zakon se tega dela, potem ko je njegov predhodnik zato padel na referendumu, ne dotika.

V GZS bi si želeli, da bi se v zakonu jasno povedalo, kaj pomeni takšna pomoč oziroma ali se nanaša na neposredno sosedstvo ali na “zadnjo hišo v vasi”.

“Treba se je zavedati, da z naslova teh oblik dela prihaja kar precej poškodb in da je več ali manj v teh primerih plačnik nadomestila za bolniško odsotnost delodajalec,” je pojasnila Čerinova.

Nobena stran ni zadovoljna s predlogom zakona o izvrševanju proračunov

Socialni partnerji imajo danes na mizi tudi predlagani zakon o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki vsebuje ukrepe za zmanjšanje javne porabe. Ne na sindikalni ne na delodajalski strani v zvezi z rešitvami, ki jih predvideva, niso zadovoljni, tako da se napoveduje vroča razprava.

A v zvezi s predvidenimi ukrepi - med njimi so zamrznitev pokojnin in socialnih transferjev ter obdavčitev vrste nepremičnin že pred uvedbo zakona o nepremičninah - socialni partnerji pred sejo niso bili najbolj zgovorni.

Medtem ko Majcen pričakuje, da bo razprava na ESS na tej točki le “akademska”, “ker v tem trenutku tako ne moremo ničesar spremeniti”, Čerinova verjame, da so stvari še razmeroma odprte in zato računajo na zbližanje njihovih pogledov z vlado in sindikati.

STA