Evropa je na razpotju
Če ne drugače pa je vsaj dan Evrope, ki ga praznujemo 9. maja, priložnost za razmislek o prihodnosti in razvojnih izzivih, ki so pred evropsko povezavo. Ta v zadnjih letih vse bolj izgublja zagon, pobudo in ideje, kako rešiti težave, v katerih se je znašla.
KOPER > Zmaga proevropskega Emmanuela Macrona ni privabila nasmehov na obraze samo bruseljskim birokratom in politični oligarhiji v Bruslju ter drugih evropskih metropolah, temveč tudi običajnim ljudem, ki imajo od prostega pretoka blaga in ljudi čez meje, skupne valute, harmonizacije pravnega reda ... neposredne koristi. Če potujemo v Amsterdam nam namreč ni potrebno trikrat čakati v kolonah na meji, trikrat zamenjat denar v lokalne valute, naš izdelek bodo v nizozemski trgovini lahko kupili brez carinskih dajatev. Toda ali bomo ob vzponu ksenofobnih političnih strank, populizma, izolacionizma in povečanih varnostnih tveganjih podobno živeli čez desetletje ali dve?
Če bo EU nadzirala meje, bo obstala
Kam nas vodi razvoj EU in njenih politik, če upoštevamo zapiranje mej, rast tako desnih kot levih populizmov in vse manj zaupanja v demokratične institucije evropskih držav in same EU?
Dan Evrope praznujemo v spomin na deklaracijo tedanjega francoskega zunanjega ministra Roberta Schumana, predstavljeno 9. maja 1950, v kateri je predstavil svoje zamisli o organizaciji nadnacionalnega gospodarskega sodelovanja v Evropi. Te so bile leto pozneje udejanjene v Evropski skupnosti za premog in jeklo, iz katere sta pozneje izšli Evropska gospodarska skupnost in Evropska unija.
“Če bo EU nadzirala in branila zunanje meje, bo obstala. Države, kraljestva in imperiji so propadli, ko niso več branili svojih meja. Ker je obstoj EU za Slovenijo zelo pomemben, moramo tudi mi prispevati svoj delež pri obrambi zunanjih meja, npr. schengenskega sistema, da bomo lahko svobodno prehajali nacionalne meje znotraj EU. Zame je problematično ravnanje Avstrije, ki se pripravlja za prevzem schengenske meje, ker ne verjame, da jo bo uspešno branila Slovenija. Evropska unija bi za obrambo meja morala ustanoviti močne obrambne enote, pri nas pa lahko visoki funkcionarji, ki so populisti, rečejo, da je treba zmanjšati sredstva za vojsko na polovico,” pravi nekdanji slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
Strokovnjak za varnostno-obveščevalne dejavnosti in dr. obramboslovja Klemen Grošelj pravi, da gre splošni trend razvoja EU v smer EU več hitrosti oziroma koncentričnih krogov. “To bo privedlo do EU, v kateri se bo oblikovalo jedro najtesneje povezanih držav na čelu z Nemčijo in Francijo. Načelo okrepljenega sodelovanja bo v EU iz izjeme preraslo v pravilo, države jedra bodo oblikovale skupno zunanjo, obrambno in varnostno politiko, krepila se bo skupna fiskalna politika in denarna unija ter še druge skupne politike. Cilj načrtovalcev EU več hitrosti je, da države članice ne bodo mogle blokirati povezovanja držav, ki to želijo in zmorejo,” pravi Grošelj.
Bruselj se bo moral bolj potruditi
Za Marto Verginello, tržaško zgodovinarko na ljubljanski Filozofski fakulteti, pa glavni izziv predstavljajo rešitve socialnih vprašanj: “Neenakost v družbi in nerazrešena družbena vprašanja so omogočili vzpon populizmov. Glavno vprašanje je, kako bo EU odpravila posledice gospodarske krize, ostre varčevalne fiskalne politike, ki je poskrbela za banke in finančne ustanove, manj pa za nižje sloje in prebivalstvo. Če želi EU gojiti odprtost, zajeziti nacionalizme in populizme, se bo morala evropska politika bistveno bolj potruditi. Elementov za optimizem ni veliko, a je zmaga Macrona močan odgovor netolerantni, ksenofobni in protievropski politiki.”
Zmaga umirjenega, sredinskega in liberalnega Macrona naj bi bila simbol nove francoske in evropske politike, ki se zna upreti populizmu, poudarjajo tudi tuji komentatorji. “Seveda je bil Macron boljši kandidat, vendar si ne gre delati iluzij, saj je bil član Hollandove vlade, torej bo nadaljeval njegovo delo. Skrajni čas je, da reformiramo ustanove EU, saj usoda EU ne sme biti odvisna od izida volitev v neki državi članici,” dodaja Rupel.
Zahtevno prehodno oblikovanje jedra
“Macron nam daje upanje, da bo Francija bolj aktivna v oblikovanju politik EU, zato je ta izid tako pomemben. Zajezitev francoskega populizma pomeni tudi nastavek za zajezitev populizmov v drugih evropskih državah. Razvoj EU pa bo v pretežni meri odvisen od nove politike Bruslja, tudi od tega, koliko bo vztrajal pri udejanjanja demokratičnih standardov, ki bi se jih morale držati vse članice EU, tako stare kot nove. Evropa je na razpotju,” meni Verginella.
Grošelj pravi, da bo razvoj EU šel v smer, ko formalno članstvo ne bo avtomatično prineslo enakega glasu državi članici, ampak bo teža njenega glasu pogojena s stopnjo njene integracije. “Temu bo sledil tudi finančni vidik, saj bodo države glede na stopnjo vključenosti prispevale v skupno blagajno in iz nje tudi ustrezno temu prejemale. Kohezijski mehanizmi bodo manj radodarni kot v preteklosti. Jedro bo tudi uresničevalo evropske ideale, medtem ko bodo druge države izpolnjevale le minimalne standarde. A bo zato EU navzven bistveno bolj zaprta, delovala bo manj idealistično in mehko, sama pa bo še bolj kompleksna. Predvsem prehodno obdobje oblikovanja jedra bo za vse države izredno zahtevno in od tega prehoda bo odvisno tudi blagostanje njihovih državljanov,” napoveduje Grošelj.
Za Rupla so poleg demografskih in obrambnih zelo pomembni tudi kulturni izzivi: “Otroci v šolah se ne učijo o slovenskih nacionalnih in o evropskih vrednotah. Za osamosvojitev zmanjka časa. Slovenski populisti na primer govorijo o bojih druge svetovne vojne, zavračajo spravo, so zoper privatizacijo in kapitalizem, to niso evropske vrednote. EU je sprejemala nove članice, tudi Slovenijo, na podlagi rezultatov konca hladne, ne druge svetovne vojne.”DENIS SABADIN
