Evropska komisija: Slovenija mora presežni primanjkljaj odpraviti leta 2015

BRUSELJ > Evropska komisija dodatni dve leti za izvedbo odprave preseženega primanjkljaja utemeljuje z argumentom, da so Slovenijo prizadeli “nepričakovani neželeni ekonomski dogodki”.

Gospodarstvo je tako v recesiji z dvojnim dnom, ki naj bi trajala do leta 2014, to pa negativno vpliva tudi na trg dela. V Sloveniji zaradi težav v bančnem sektorju in prezadolženih podjetij obstajajo tudi čezmerna makroekonomska neravnotežja, ki po ugotovitvah Bruslja resno ovirajo naložbe.

Zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja

Poleg tega še naprej upada domače povpraševanje in vse to skupaj po mnenju komisije neugodno vpliva tako na prihodkovno kot odhodkovno stran v primerjavi s predhodnimi pričakovanji.

Vendar pa bi morala Slovenija v zameno za dodatni dve leti za odpravo presežnega primanjkljaja letos doseči javnofinančni primanjkljaj v višini 4,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) oziroma 3,7 odstotka BDP brez enkratnega učinka pretvorbe hibridnega posojila v kapital Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor.

Prihodnje leto bi morala primanjkljaj znižati na 3,3 odstotka BDP in v 2015 na 2,5 odstotka BDP, torej pod mejo treh odstotkov BDP. To je po navedbah Bruslja skladno z letnim strukturnim izboljšanjem javnofinančnega položaja (torej ob neupoštevanju učinkov gospodarskih razmer) v višini 0,7 odstotka BDP letos in po 0,5 odstotka BDP v prihodnjih dveh letih.

Dodatni ukrepi

Za dosego teh ciljev bi morala Slovenija po navedbah komisije izvesti dodatne javnofinančne ukrepe v skupni višini enega odstotka BDP letos in po 1,5 odstotka BDP v 2014 in 2015.

Slovenija bi morala po navedbah komisije dosledno izvajati že sprejete ukrepe za povečanje prihodkov iz “večinoma posrednih davkov” (med katere spada na primer tudi DDV) in za zmanjšanje plačne mase v javnem sektorju ter socialnih transferjev.

Hkrati pa bi morala biti pripravljena, da sprejme dodatne ukrepe, če bi se trenutno sprejeti izkazali za manj učinkovite, kot je predvideno, ali če bi katerega koli od teh ukrepov razveljavila sodišča.

Poleg tega bi morala opredeliti, sprejeti in izvesti tudi nove ukrepe za strukturno konsolidacijo javnih financ, ki so potrebni za odpravo presežnega primanjkljaja leta 2015.

Rok za sprejem ukrepov: 1. oktober

Komisija kot rok za sprejem “učinkovitih” javnofinančnih ukrepov s strani Slovenije omenja 1. oktober letos. Do takrat bi morala tudi poročati o strategiji za doseganje opredeljenih ciljev konsolidacije javnih financ, nato pa predvidoma še na vsakih šest mesecev, dokler presežni primanjkljaj ne bo odpravljen.

Spomnimo, da vlada v programu stabilnosti za letos zaradi učinkov sanacije slabih bančnih terjatev in dokapitalizacije napoveduje 7,9-odstotni primanjkljaj, za prihodnje leto pa znižanje na 2,6 odstotka BDP.

V Bruslju pojasnjujejo, da je nedavna spomladanska napoved letošnjega javnofinančnega primanjkljaja v višini 5,5 odstotka BDP primerljiva s ciljnim vladnim primanjkljajem za letos v višini 7,9 odstotka BDP, ki vključuje stroške dokapitalizacij bank v višini 3,7 odstotka BDP.

STA