Evropska komisija krepko zvišala napoved rasti slovenskega BDP

Slovenija
, posodobljeno: 17. 11. 2026, 12:20

Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi oceno letošnje rasti slovenskega BDP zvišala za dve odstotni točki na 3,9 odstotka, za leto 2027 pa za 0,6 odstotne točke na 2,9 odstotka. Napoved inflacije je tako za letos kot za leto 2027 znižala za 0,1 odstotne točke na 3,4 oziroma 2,4 odstotka.

evri denar denarnica

Evropska komisija je v danes objavljeni jesenski gospodarski napovedi oceno letošnje rasti slovenskega BDP zvišala za dve odstotni točki na 3,9 odstotka, za leto 2027 pa za 0,6 odstotne točke na 2,9 odstotka.

Foto: Pexels

BRUSELJ > Za leto 2028 Evropska komisija pričakuje 2,5-odstotno rast slovenskega bruto domačega proizvoda (BDP). Rast naj bi spodbujala domača poraba in izvoz. Poraba gospodinjstev naj bi letos in prihodnje leto ob rasti plač in zaposlenosti zrasla za 2,9 oziroma 4,2 odstotka, izvoz pa za 5,7 oziroma 3,3 odstotka. Uvoz naj bi medtem letos dosegel 6,5-odstotno rast, prihodnje leto pa štiriodstotno.

Plače zaposlenih naj bi se letos po pričakovanjih nominalno zvišale za 7,4 odstotka, prihodnje leto pa za 5,7 odstotka. Skupni stroški dela v celotnem gospodarstvu naj bi se zvišali za 3,6 oziroma 2,7 odstotka. Javna poraba naj bi poskočila za 4,3 oziroma 2,9 odstotka. Javne investicije naj bi ob nadaljnjem črpanju evropskih sredstev in z njimi povezano rastjo naložb v infrastrukturne projekte letos dosegle 5,7 odstotka BDP, leta 2027 pa 5,5 odstotka.

Na rast v letu 2027 bodo po navedbah komisije precej vplivale tudi naložbe v obrambne zmogljivosti. Na trgu dela naj bi še naprej vladalo presežno povpraševanje. Rast zaposlenosti naj bi letos ob nadaljnjem prilivu tujih delavcev dosegla 0,2 odstotka in s tem po navedbah Bruslja ostala na zgodovinsko visokih ravneh, prihodnje leto pa naj bi stagnirala.

Stopnja anketne brezposelnosti naj bi medtem letos in prihodnje leto znašala 3,8 odstotka. Inflacija, ki se je zaradi višjih cen hrane in storitev že lani zvišala na 2,5 odstotka, naj bi bila letos v luči cenovnega šoka zaradi vojne na Bližnjem vzhodu ter nadaljnjega pritiska na cene hrane in storitev še precej višja. Dosegla naj bi 3,4 odstotka, kar je sicer 0,1 odstotne točke manj, kot je Bruselj napovedal spomladi.

Prihodnje leto naj bi se ob umirjanju zunanjih pritiskov nekoliko znižala in dosegla 2,4 odstotka, kar je prav tako 0,1 odstotne točke manj od spomladanske napovedi.