Evropska komisija poslabšala letošnjo gospodarsko napoved za Slovenijo
Evropska komisija je gospodarsko napoved za Slovenijo za lani v primerjavi z novembrsko oceno precej izboljšala, za letos pa poslabšala. Za lani državi napoveduje 6,2-odstotni padec BDP, kar je 0,9 odstotne točke bolje, obete za letos pa je poslabšala za 0,4 odstotne točke in Sloveniji napoveduje 4,7-odstotno rast BDP.
BRUSELJ > Še bolj je komisija izboljšala napoved za leto 2022. Prihodnje leto naj bi Slovenija po najnovejši napovedi beležila 5,2-odstotno rast, kar je za 1,4 odstotne točke več od napovedi novembra lani, v danes objavljeni napovedi za EU, evrsko območje in posamezne države ugotavlja komisija.
Koronska kriza ima v začetku letošnjega leta v Sloveniji še močan vpliv, zlasti na storitveni sektor. Industrijska proizvodnja in gradbeništvo sta pričakovano prizadeta manj. Pričakovati je, da se bodo razmere postopoma izboljšale, predvsem s cepljenjem ljudi in s sproščanjem omejitev. To bo privedlo do močnejše rasti v drugi polovici leta.
Rast bruto domačega proizvoda (BDP) bo letos podprta z močnim domačim povpraševanjem in pozitivnim neto izvozom. Ta dva dejavnika naj bi poganjala rast tudi v prihodnjem letu. Tako naj bi se slovensko gospodarstvo na predkrizno raven vrnilo v letu 2022.
Za lani komisija v tokratni zimski napovedi ocenjuje, da se bo slovenski BDP zmanjšal manj od ocene v lanski jesenski napovedi. V prvih treh četrtletjih lani je bila zasebna poraba nižja za 8,4 odstotka, naložbe pa za 6,5 odstotka kot v enakem obdobju predlani. Uvoz je upadel bolj kot izvoz, je povzela.
Okrevanju v tretjem četrtletju je sledil velik porast okužb in ostri protikoronski ukrepi v četrtem četrtletju. Vlada je po mnenju komisije z obsežnimi ukrepi omejila vpliv krize, predvsem z ukrepi za ohranjanje zaposlenosti in plačilne sposobnosti. Vseeno se je zaposlenost zmanjšala, brezposelnost pa nekoliko povečala.
Komisija je opozorila na čas, ko se bodo protikoronski ukrepi iztekli. Z letošnjem letom se je povečala minimalna plača in to bi lahko dodatno obremenilo podjetja v storitvenem sektorju, ki so zaradi krize zašla v težave. To predstavlja negativno tveganje za dano napoved, je izpostavila.
Glede inflacije je komisija ugotovila, da je močan padec cen energentov marca lani prinesel deflacijske pritiske, ki so vztrajali skozi vse leto. Cene so bile lani tako nižje za 0,3 odstotka
Inflacija naj bi na zelo nizki ravni vztrajala tudi v začetku letošnjega leta in se v drugi polovici leta nekoliko okrepila. V letošnjem letu naj bi bila 0,8-odstotna. V letu 2022 naj bi se inflacija ob predvidenem okrevanju in višjih cenah energentov povečala na 1,7 odstotka.
Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.